Piše: vodnica Ajda Šter
Kaj je Vesak in njegov pomen za vse budiste tega sveta
Vesak je izjemno pomemben dan na budističnem koledarju. Gre za dan polne lune, ki je vsako leto na drugi datum glede na pri nas veljaven sončev koledar. 
Budističen koledar vedno sledi luni in prav na Šrilanki so vsi dnevi polne lune tako budistični kot javni prazniki in dela prosti dnevi. Vsak dan polne lune ima na Šrilanki poseben pomen in zgodbo, povezano z budizmom. In prav na dan polne lune Vesak se budisti po celem svetu spomnijo treh zelo pomembnih dogodkov v življenju samega Bude. Rojstvo, razsvetljenje in paranirvana (prehod v blaženo stanje nirvane ob smrti) so se vsi zgodili na dan polne lune Vesak. Tako govori zgodovina budizma. Buda se je kot princ Sidhartha Gautama rodil v kraju Lumbini v današnjem Nepalu, doživel razsvetljenje v indijski Bodhgayi ter umrl v prav tako indijskem Kushinagarju. Vsi ti trije kraji so danes za vse svetovne budiste med najpomembnejšimi budističnimi romarskimi kraji. In Vesak dan, ki je postal pravi festival v budističnih deželah. To je tisti dan na budističnih koledarjih, ki je še posebej močno poudarjen. Tudi na Šrilanki, kjer se domačini nanj še posebej skrbno pripravijo.
Naše potovanje skozi priprave na Vesak
Prvomajsko potovanje po Šrilanki je bilo še eno od tistih nepozabnih. Tako lepih, da je že težko najti besede in se raje prepustiti občutkom. Dnevi, obsijani s toplimi tropskimi žarki so bili polni lepih presenečenj in nam risali vedno širši nasmeh na obraz. Ko smo na sredini potovanja prispeli v kulturno prestolnico Šrilanke, mesto Kandy, smo opazili ljudi vseh starosti, 
kako so se trudili okrasiti svoje domove, javne ustanove, ulice, avtomobile,… S prav posebnimi okraski. In izvedeli, da se domačini pripravljajo na prihajajoči festival Vesak, ki bo prav na naš zadnji dan potovanja. Uživali smo skupaj z njimi dan za dnem. Poslušali pritajene pesmi iz zvečer pražnje osvetljenih templjev. Občudovali s pisanimi lučkami razsvetljene večerne ulice. Raziskovali posebno ponudbo izdelkov, namenjenih prav Vesaku in tudi sami okrasili naš avtobus z dvema majhnima lanternama. Lepo je bilo opazovati ljudi v pričakovanju njim tako pomembnega dne. Uživati ob pogledih na množico zamaknjenih romarjev, oblečenih v belo, ki so hodili okrog stup, sedeli pred templji v globoki meditaciji, prižigali oljenke ali kadila, polagali sveže cvetje na oltarje. Vse to se dogaja že vsaj teden dni pred Vesakom, priprave nanj pa so še daljše. Že tako lepa dežela Šrilanka je bila v tem predprazničnem vzdušju še bolj čarobna in posebna.
Dogajanje na dan polne lune Vesak skozi oči domačina
Šrilanški budisti se začnemo pripravljati na Vesak mesece vnaprej. Za začetek mora imeti vsaka budistična hiša zunaj obešeno Budistično zastavo vsaj 
kak teden pred dogodkom. Pripravimo tudi raznorazne okraske, kot so pisane lanterne vseh mogočih oblik (iz bambusa in domačega papirja), v katerih potem gorijo svečke. Nekateri ljudje pripravijo prave umetnine z več lanternami, visoke tudi do 3 ali 4 metrov. V vaseh se ljudje združijo in pripravijo nekakšne panoje, imenovane pandoli, na katerih so slike iz Budinega življenja ali njegovih prejšnjih življenj. Te pandole na Vesak ljudje razsvetlijo s stotinami žarnic. Premožni ljudje kupijo veliko hrane in pijače, ki jo prostovoljci pripravijo in na dan Vesak delijo brezplačno vsem ljudem, ki pridejo mimo. Navadno pripravijo veliko riža s kariji, rezance, kruh, sladke pijače, sladoled, slaščice. Hrane je vedno veliko, saj se tovrstno dejanje smatra za dobro karmo, ki ljudem omogoča napredovanje v večnem krogu rojstev in smrti, na poti proti odrešitvi, nirvani. Na jutro Vesaka gredo budistične družine v templje, oblečene v belo, kjer posvetijo kar nekaj ur meditaciji o Budinih načelih in srednji poti. Pred templji vedno obiskovalcem postrežejo tudi preprost obrok, ki nikoli ne vsebuje mesa ali kakršnihkoli živalskih izdelkov nasploh. S tem se ljudje vsaj na dan Vesak oz. tri dni prej in tri dni kasneje trdno držijo načela »ne ubijaj«. Ljudje precejšen del dneva preživijo v templju. Mnogi ta dan 
obiščejo kakšne prav posebne templje in potujejo daleč od doma. Dan je namenjen meditaciji. Tudi majhni otroci ta dan preživijo tako, kot starši. Proti večeru ljudje prižgejo svečke in oljenke v svojih lanternah in tako razsvetlijo ulice, hiše, templje… Otok zažari v svetlobi in barvah. Zvečer se odprejo poulične restavracije z brezplačno hrano in vrste pred njimi se daljšajo. Množica ljudi v vseh mogočih prevoznih sredstvih se vesela vozi ali sprehaja po ulicah in uživa svetleče stvaritve in vzdušje ter družbo soljudi. Ponekod uprizarjajo budistične zgodbe, drugje se sliši petje budističnih pesmi, spet nekje so lutkovne predstave, poulični umetniki. Vsi ljudje se veselijo tega dne in mu posvetijo največjo možno pozornost. Navadno je tudi brezplačne hrane toliko, da se jo deli še vsaj naslednji dan. Vsi budisti se veselimo Vesaka in se na ta dan spomnimo našega učitelja, Bude, ki nam je pokazal pravo pot v življenju.
Tako mi je festival Vesak in dogajanje na ta dan opisal prijatelj, Šrilančan Devan.
Slovo od Budine solzice skozi množico veselečih se domačinov
Zadnji dan potovanja po Šrilanki smo se tokrat malce prej odpravili proti letališču. Poročali so namreč o vnovičnih zastojih v Colombu. Praznovanje Vesaka je bilo
na višku. In res je bila pot nekaj posebnega. Navadno jo prespimo, tokrat pa smo bili budni prav do zadnjega. Pot je bila razsvetljena prav vseh slabih 100 km. Fantastične lanterne in veliki pandoli so bili prav povsod. Iz minute v minuto smo bili bolj brez besed. Množica ljudi se je valila po cesti v vse smeri. Prevozna sredstva so bila izjemna. Od tuk-tukov do tovornjakov, traktorjev in motokultivatorjev, koles in avtomobilov. Veseleče se družine so navdušeno uživale v kaosu. Vrste pred razdelilnicami brezplačne hrane so bile dolge. Ljudje so nas veselo pozdravljali in mi njih nazaj. In ko smo zavili proti letališču ter se je dogajanje povsem umirilo, smo si kar zaželeli, da bi se tudi mi skupaj z domačini pognali na prepolne ulice ter poveselili z njimi. A smo se prav tako nasmejani poslovili od naše Šrilanke. In razmišljali, kako lepo je bilo in če je imel pri tem kaj zraven prav Vesak z vsem tem zanosom in navdušenjem domačinov…
