Piše: vodnik Brane Struga
Pozdravljeni!
Ljudje velik del življenja in svoje energije porabimo, da bi se obdali z vsaj osnovnim udobjem. Tu se trudimo živeti brez večjih sprememb, v udobju svojih malih svetov. Z dnevnimi rituali si zapolnjujemo »prazne ure«, obdajamo se z lepimi stvarmi in preverjenimi ljudmi. A zadovoljstvo ne traja. Spremembe vdirajo v naše zlate kletke, vesolje nas na vseh nivojih vabi iz varnih brlogov. Rabimo jutro na rečnem bregu, igro oblakov na nebesni modrini, peno morskih valov, kratek dah pri hoji v hrib, bolečino v mišicah pri delu na vrtu … Hočemo biti živi. Na polno. In tu se prebudi želja po širšem okvirju, po spoznavanju drugih, neznanih in zelo drugačnih okolij. Potovanja! Le kdo bi se jim uprl?
Ob razmišljanju o sanjskih deželah domišljija podivja; vse mogoče barve, naravna okolja, dišave in okusi, ljudje in živali se pomešajo v Pravljico. V glavi smo tam, s telesom še doma. Vse je neskončno prijetno.
Ko mečemo stvari v kovček se vrnemo v resničnost. Kaj če bo vroče, mokro, srbeče, pekoče, smrdeče, boleče,..? Kaj če bo vsega preveč in nam ne bo všeč? Garancij ni, odgovornost je naša. A kaj če nikoli ne poskusimo? Si lahko pomagamo, se pripravimo na pot?
Naše potovanje ni skok v neznano. Je organizirano. Za nas so se potrudili ljudje, ki potovalno okolje poznajo in o svojem delu leta dolgo poglobljeno razmišljajo. Skrbi prepustimo njim. Čakajo nas doživetja. Odprimo se jim, zaupajmo in sprejmimo! Doma pustimo odvečno prtljago; predsodke, vrednotenja in omejitve, strah, odpor do sprememb in drugačnega.
Eritreja je hiša treh nadstropij. Prvo je osrednje višavje s prestolnico Asmaro. Vse je precej znano. Arhitektura, način življenja, hrana. Vpliv evropskih kolonialistov je pustil neizbrisen pečat. Podnebje je prijetno. Pritličje je zahodno nižavje in za nas bolj pomemben obalni del, s pristaniščem Massawo in otočjem Dahlak. Tu je precej toplo, blizu so arabske obale, prevladuje arabski način življenja in razmišljanja. Klet je Danakilska depresija. Pust svet geoloških posebnosti. Kot kurilnica, kjer hišo ogrevajo. Ljudje se večinoma borijo za preživetje. Ena od slik Afrike. Potem so tu trije elementi. Zemlja, ki pognojena s človeškim znojem hrani ljudi. Pastelni zemeljski barvni toni barvajo nižavja, hribe in gore. Zrak, ki puhti v vročini nižjih leg in se dviga v umetelnih stebrih oblakov v višavje in naprej med bogove. Voda, ki kot dež omoči semena in ( vsaj včasih ) steče nižje. In voda kot morje. Širna cesta povezav in izmenjav. Na gladini kot zrcalo, pod njo kot nam komaj znan, izjemno bogat, neresničen in predvsem popolnoma drugačen svet.
Gremo! Napolnili se bomo z energijo novega. Razširili naš spoznavni svet. Srečali potovalne tovariše in morda prestavili svoje meje!