Po nakupih v Andaluziji
Piše: David Pele
Potovanje po Andaluziji je vsakič znova vrnitev v nek drug čas in prostor. Dežela, tako zelo posebna in drugačna od preostale Evrope, popotniku na vsakem koraku ponuja mnogo zanimivega. Marsikaj kar danes doživljamo kot špansko, izvira prav z juga Španije, kjer je bil, zaradi vplivov številnih kultur, ustvarjen prav poseben melos. Flamenko, bikorbe, mavrski arhitekturni slog in tudi številna cerkvena praznovanja imajo svoj izvor na andaluzijskem podeželju.
Velika kulturna raznolikost se kaže na barvitih ulicah, kjer človeško oko hitro ujame pisane lokalne produkte, ki izžarevajo ponosno identiteto tega prostora, ki si je dokončno avtonomnost zagotovilo šele po letu 1981.
Kupiti zanimiv in avtentičen spominek v Andaluziji ni težko. Ker gre za kmetijsko pokrajino, ki ostaja med najrevnejšimi španskimi pokrajinami, so se številne tradicionalne dejavnosti ohranile vse do danes. Tu je nekaj idej o tem, kaj zanimivega se najde na ulicah andaluzijskih mest.
1. Gotovo je flamenko najbolj razpoznaven del andaluzijske kulture in je tu globoko zakoreninjen. Ta plesni in glasbeni stil se je razvil iz ljudske glasbe z močnimi vplivi različne orientalske, ciganske in afrokubanske glasbe. Kot umetnost se je razvil relativno pozno – v 19. stoletju, njegova prepoznavnost pa se je povečala šele v zadnjih 50-ih letih. Predvsem na ulicah Sevilje je moč kupiti predmete povezane s flamenkom – kastanjete, obleka “traje de gitana”, ročno poslikane pahljače, glavniki, uhani, itd.
2. Redko kje je keramika tako pisana in barvita kot prav v Andaluziji. Lončarstvo je bilo tu razvito že davno, po poslikavah pa je možno ugotoviti, v katero obdobje spada. Tako ločimo t.i. keramiko v kalifskem slogu iz 9. st., kateri sledi »nasridska« keramika z značilnimi geometrijskimi vzorci. Daleč najbolj znana pa je polikromirana keramika s kositrom začenši v 16. stoletju. Številna mesta so v zadnjem času, zaradi povečanega zanimanja, doživela preporod lončarske obrti; žive, močne barve in pestrost vzorcev pa sta zaščitni znak lončarskih izdelkov.
3. Zelo unikatne so ročne vezenine, ki jih nosijo ženske ob pomembnejših cerkvenih praznikih, na bikoborbah in porokah. Pri tem najdemo neštete barvne kombinacije in velikosti rut, šalov, robčkov, prtičev, ki izkazujejo močno lokalno obrtništvo.
4. Za moške se najdejo unikatni klobuki, ki izvirajo iz Cordobe. Narejeni so iz filca, nosil pa ga je še sam Pablo Picasso.
5. Nekoč cenjena obrt je bila usnjarstvo, ki se je v manjši meri ohranila do danes. Predvsem v Granadi boste našli velik nabor torb, jaken, denarnic, čevljev, ipd.
6. Turrón in ostale sladice: tradicionalna španska sladica, narejena iz mandljev, medu, sladkorja in jajčnih beljakov, ki je najbolj priljubljena v času pred Božičem. Najde se tudi veliko število drugih piškotov in sladkih prigrizkov, katerim skupna lastnost je vsebnost mandljev, ki so zelo cenjeni in rastejo v notranjosti dežele.
Ne gre prezreti še številnih drugih kmetijskih pridelkov:
– oljčno olje: vroče in suho podnebje je razlog, da so oljke zelo razširjene in prav v Andaluziji se proizvede največ oljčnega olja v državi;
– izdelki iz pomaranč – še posebej v Sevilji je pomarančevcev v mestu res veliko, ki naj bi jih že davno zasadil kralj, da je pomiril kraljico iz Alp in ji spomladi pričaral sneg – beli cvetovi cvetočih dreves. Ti se uporabljajo za izdelavo parfuma Agua de Azahar;
– vino in šeri: v regiji Jerez se na območju t.i. triangla proizvaja močno vino intenzivnega okusa imenovano šeri. Regija je nasploh posejana z vinogradi, dobrih vin pa ne manjka.
– »jamon serrano«, španski pršut, je narejen iz avtohtone pasme prašičev in sušen na gorskem zraku ter široko razširjen po vsej deželi;
– začimbe: žafran, paprika, janež, kumina in še vrsto drugih začimb se, kot nekdaj na arabskih tržnicah, še danes najde v malih butičnih trgovinicah.
Poleg bogate zgodovinsko-arhitekturne dediščine, torej Andaluzija ponuja polno založene lokalne trgovine, kjer prav vsak lahko najde nekaj zase – bodisi le “napase” oči bodisi kupi nekaj za večni spomin na to deželo.
