Piše: Nejc Košnik
Oskarjevo potovanje po Republiki Južni Afriki je nekaj posebnega. Dežela je res neverjetna in ponuja številne različne obraze. V prvem delu potovanja je poudarek na naravi, ki se nam ponuja v temno zelenih in rjavih odtenkih, s številnimi različnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. V narodnih parkih lahko vidimo (če imamo srečo) t.i. »velikih pet« (lev, leopard, bivol, slon, nosorog), v Sveti Luciji se ponoči skozi mesto (tudi mimo našega hotela) sprehodijo povodni konji, na krokodilji farmi pa od blizu opazujemo nilske krokodile. Prvi del potovanja zaključimo v Durbanu, ki je prvo večje mesto na naši poti, potem pa poletimo v Cape Town, »mesto Mati«, ki predstavlja enega od vrhuncev potovanja in te težko pusti ravnodušnega.
Eno noč prespimo v Esvatiniju. Gre za državo, ki je celo malo manjša od Slovenije, tako po površini (meri približno 17.000 kvadratnih kilometrov), kot tudi po prebivalstvu (ima dober milijon prebivalcev). Esvatini, do nedavnega poimenovan še Svaziland, je poseben v številnih pogledih in ga je vsekakor privilegij obiskati. Vladar je kralj Mswati III., ki ima kljub temu, da je v državi dvodomni parlament (volitve so vsakih pet let), vse niti vladanja v svojih rokah. Vladanje si pravzaprav deli s svojo mamo – kraljico mati, ki je druga najpomembnejša figura v deželi, tretje mesto pa zaseda kraljeva prva žena. Mswati III. ima sicer trenutno 15 žena, z njimi pa 36 otrok. Poleg tega ima tudi številne priležnice in konkubine, ki jih vsako leto izberejo na posebnem dogodku, festivalu trstičja, ki se ga udeleži na tisoče ljudi.

Festival trstičja – Umhlanga
Festival trstičja, v lokalnem jeziku poznan kot Umhlanga, se odvija vsako leto zadnji teden v avgustu ali pa prvi teden v septembru. Lokalni časopisi poročajo, da se ga udeleži do 100.000 devic, deklet z vseh koncev dežele in tudi iz tujine. Festival traja osem dni, vrhunec pa doseže šesti in sedmi dan.
Prvi dan se dekleta zberejo v rezidenci Kraljice mati. Razdeljena so v 200 skupin, vsaka od njih predstavlja enega od delov kraljestva. Vsaka skupina ima svojega nadzornika, po navadi je to lokalni poglavar. Dekleta spijo v šolskih učilnicah ali pri svojih sorodnikih.
Drugi dan udeleženke razdelijo v dve skupini. Mlajšo skupino sestavljajo dekleta med 8 in 13 letom starosti, v starejši skupini pa so stare od 14 do 22 let. Starejša skupina se odpravi na približno 30 kilometrov dolgo pot, mlajša pa na do deset kilometrov. Ta dan prispejo do trstičja, kjer prespijo v šotorih.
Tretji dan vsaka od njih z dolgim nožem poseka 10 – 20 trsov. Povežejo jih v snop.
Četrti dan začnejo pot nazaj do kraljičine rezidence.
Peti dan je namenjen počitku in zadnjim pripravam. Uredijo si lase in kostume. Pomembno je poudariti, da so dekleta bolj ali ne gola, kratka krila jim komaj prekrivajo njihove zadnjice, zgoraj so brez. Okrog vratu in na glavah nosijo okrasje. Pričeske so urejene v skladu z lokalno tradicijo. Nosijo tudi lesene meče in ščite.
Šesti dan je prvi plesni dan. Ples poteka med tretjo in peto uro popoldan. Najprej predstavijo svoje trstične snope Kraljici materi, potem pa se odpravijo proti štadionu. Tam vsaka skupina predstavi svoj ples in zapoje svojo pesem.
Sedmi dan je glavni. Prisoten je tudi kralj, ki sedi na tribunah v družbi svoje mame in prve žene. Onidve potem izmed vseh deklet izbereta 365 ‘srečnic’, ki bodo naslednje leto delale kralju družbo. Za vsak dan eno. Bivajo v okolice kraljeve palače. Ta dekleta imajo kasneje možnost postati kraljeva žena.
Osmi dan kralj ukaže zakol 25 krav. Vsaka od udeleženk pobere kos govedine in jo odnese domov.

Če se kateri od deklet med nastopom trsje zlomi, se smatra, da niso več device. Iz festivala so izločene, njihova družina pa mora plačati za kazen kravo. Če se dekleta ne udeležijo festivala, so kaznovane – zopet morajo njihove družine plačati kazen z eno kravo.
Festival je eden glavnih in najpomembnejših dogodkov v državi. Ima dolgo tradicijo, z njim se poudarja dekliško čistost kot vrlino. Prav tako predstavlja za družino veliko čast, če je njihova hči izbrana med 356 deklet. Seveda se vsi v državi s to tradicijo ne strinjajo in rajši plačajo kazen, kot da bi njihova hči nastopila na festivalu. A tradicija je tradicija in v tej državi, ki je še vedno precej izolirana od ostalega sveta, veljajo neka svoja, posebna pravila. Tudi zato je Esvatini nekaj posebnega.
Kako izgleda Festival trstičja si lahko ogledate v spodnjem videu.
