Danes, točno tri mesece po vrnitvi iz nenavadnega potovanja po veličastni deželi, me je presunilo, da je bilo to, da sem šel na to pot, največ, kar sem do sedaj naredil zase.
Ducat let nazaj mi je lastno telo konkretno 
sporočilo, da marsikaj delam napačno, da delujem proti svojim občutkom, svojemu telesu in svojimi željami. Diagnoza kronične bolezni je zaznamovala mojo novo pot. Pot iskanja, učenja, napredka, pot na kateri sem še danes. Mnogi to pot imenujejo duhovna rast. Zame je le pot, ki jo nosim v srcu, na kateri sem z dušo in telesom. In vesel sem, da se mi je zgodila bolezen, ker je bila zelo sporočilna. Zame očitno druge poti ni bilo. Po mnogih nasvetih raznih zdravnikov in zdravilcev, po obisku raznih terapij in opravljenih metod, po prebranih nemalo knjigah, sem končno naletel na knjigo zanimivega avtorja, gospoda z značilnimi brki.
In če malo preskočim v času, sem se po zelo hitri odločitvi znašel na avtobusu, ki je peljal na potovanje, o katerem si nisem mogel prav ničesar predstavljati. Za začetek smo vsi prisotni izžrebali živalska imena, ki so za 11 dni prevzela vlogo naših imen. Baje plezam, kot pajek.
Povh in Pav, dva čudovita človeka sta
nas peljala skozi pekel v raj. Pav je bil tisti, ki me je zelo pozitivno presenetil, ker o njem nisem prav nič pričakoval, ga nisem poznal, prav tako pa nisem hotel v naprej soditi, kakšen bo tokratni potovalni vodič po karakterju. Pav je prava zakladnica znanja z odličnim smislom za humor.
Povh mi je bil že nekoliko domač, ker vse njegove knjige, ki sem jih prebral, dajejo vedet, da je to najbolj etična oseba, kar jih poznam, da je nekdo, od katerega se lahko neizmerno veliko lahko naučiš in ti je lahko dober zgled za ohranjanje discipline pri delu. In točno tak je, pa še mnogo več, ta gospod z brki!
Nasmejana družba včasih pomeni tudi zaskrbljena družba, ker s smehom nemalokrat prikrivamo strah ali skrb. Namreč pot na kateri smo se znašli je odsevala neko močno posebnost, drugačnost. In res je bilo tako. Nasmejani smo vstopali v “pekel”. Kot večkrat ponovi Pav, na tem potovanju nas je bilo natanko toliko, kot nas je prišlo. Doživeli smo natanko to, kar je bilo v dani situaciji za nas najboljše.
S takimi Oskarizmi nas je bodril vseh 11 dni. Najljubši mi je ostal tale: Prihodnost je prazna množica. Namreč kreiramo si jo sami.
In, če preidem k bistvu, Jordanija mi je odprla nov 
pogled na življenje, na Zemljo, na Vesolje, na naš namen bivanja tukaj. Puščava je v nas prebudila kontraste. Vsi smo se po malem spraševali o smislu te poti, vsi smo neizmerno uživali v tej zgodbi, tudi v hoji v tišini, v naravi, kjer motečih faktorjev ni, morda se je komu zameril puščavski pesek a zagotovo smo se vsi zaljubili v puščavo. Vseh ostalih dni potovanja niti nebi opisoval, so bili natančno taki, kot smo jih potrebovali za vstop pod zvezde. Štiri dni in noči bivati v presežku energije v puščavi Wadi Rum je pač potrebno doživeti, če želite odklopiti um, glavo, misli, beganje … Že po prvi noči smo si izmenjali nočna doživljanja ob gledanju in občudovanju vseh zvezd na nebu, katere smo prej videli le v knjigah. Sproti smo se intuitivno naučili, koliko je ura, glede na pozicijo Velikega vozu, ki tako lahkotno kroži okrog Polarisa. Vse meditacije in predavanja s Povhom, hoja pod Soncem, izvrstna hrana Beduinov, vse to nam je napolnilo baterije, da mnogi sploh nismo potrebovali spanca. Vsaj polnega ne!
Skupina je bila tako složna v vsem, da nam je bilo že malo sumljivo. In potem smo ugotovili, da nam točno tega manjka v vsakdanu. Složnosti! Individualizma smo se v modernem svetu že predobro naučili, pojdimo naprej 🙂 Zanimivo je bilo deliti osebne zgodbe s skupino, tako naravno, plemensko.
In, če zdaj podelim z vsemi mojo izkušnjo s Povhom – Uspel mi je sestaviti koščke v moji zgodbi, pomagal mi je ozavestiti, kje v preteklosti sem se zataknil. Zdaj, točno tri mesece po vrniti iz Jordanije, ko tole pišem, ugotavljam, da se je v meni končno naselil mir. Kronični bolezni s črevesjem sem dal slovo. Tudi, če bolezen še kdaj prinese mogočno informacijo, bom energijo znal pretočit v pozitivno. Za vse to sem neskončno hvaležen Povhu! In seveda celotni skupini s Pavom na čelu.
Pajek
Preberite še … Vtisi s potovanj z Marjanom Ogorevcem.
