Piše: Daša Ganna Mahmoud

Pravzaprav si želim, da bi bila lahko julija 2015 kovček in ne Daša G.M.. Moj kovček je namreč po seriji naključij preživel čudno potovanje in po desetih (verjetno zelo brezskrbnih) dneh je nedotaknjen prispel v Marakeš in v moje roke. Kako se je začelo?

Izgubljeni sivi kovčekBilo je dolgo vroče poletje 2015. Vračala sem se iz Casablance za nekaj ur v Slovenijo. Letela sem preko Rima in tam imela le urico in četrt za prestop na drugo letalo. Sliši se kar ugodno, ampak če ste že kdaj obiskali letališče Fiumincino na obrobju Rima, prav dobro veste, da je zelo zapleteno. Kot bi se Italijani posebno potrudili, da so zakomplicirali prav vse, kar se zakomplicirati da. Vsekakor je letalo zamujalo že pri odhodu iz Casablance in to kar pol ure. Stevardesi sem povedala težavo in dala mi je natančna navodila, kaj naj naredim. To pa je izgledalo takole: že pri pristanku nizki štart, skok na prvi avtobusek, vožnja do policijske kontrole, tek do letališkega shuttle busa, ki je mene in še 7 sotrpinov prepeljal s terminala H na terminal B, tam vrhunsko vrivanje med potniki in … za las ujamemo letalo, ki nas pelje v Benetke. Oh, kako sladko se je bilo peljati …

Piše: Daša Ganna Mahmoud

Sveže jutro v dolini reke Dades. Smo na višini 1800 metrov in spali smo kot ubiti. Vsak dan se podirajo stereotipi o Maroku. Recimo tisti o poletni vročini! Na naši poti smo jo imeli le v Merzougi pred dvema dnevoma, na robu Sahare, največje puščave na svetu. Tam so prelestne sipine Erga Chebbi in tam je bilo res kar toplo (okoli 45°C). Vse ostale dneve pa smo prijetno sproščeni, POLETNA MAROŠKA NAGAJIVŠČINA se nagajivo odvija …

Po kanjoni reke DadesPo zajtrku (odlične berberske palačinke s figovo marmelado, sveže stisnjen pomarančni sok, kozji sir, nizki temni kruhki – ahrom, črne olive in metin čaj) sedemo v terenska vozila in že se peljemo po dolini navzgor. Kmalu se začenja znameniti “zig-zag”, tritisočaki so kot filmska kulisa, ko že mislimo, da se dolina končuje, se spet razširi in krepko nad 2000 metri so pred nami spet nasadi s figovci, oljkami, mandljevci, tu in tam celo kakšna palma in med drevesi zeleni vrtički, kjer raste zelenjava vseh vrst.

Gremo na obisk k vaškemu učitelju. Pred leti smo ga spoznali po naključju, ko smo iskali čajnico v tej gorski  vasici, ki je seveda sploh ni. Zdaj že nekaj let pijemo čaj kar pri učitelju doma. Zadnjih deset let je bil tudi ravnatelj vaške šole, kjer učijo le 3 učitelji vse otroke od 6. do 12. leta, ki so razdeljeni v tri skupine, med njimi pa so tudi nekateri mnogo starejši. Naš učitelj se je letos junija upokojil in z veseljem nam v lepi francoščini razlaga maroški šolski sistem in nam pove veliko zanimivosti. Recimo o nomadskih učiteljih, ki s šotorom potujejo po Atlasu, se ustavijo za mesec ali dva in učijo otroke, ki sicer živijo nomadsko življenje s svojimi starši. V njegovem velikem šotoru posedejo po toplih preprogah otroci med 6. in 17. letom in se učijo osnovnih veščin, berejo Koran in se družijo.

11. september 2015

Prerojenje AOVstopamo v zrelo dobo Agencije Oskar. Zrasli smo v sferah globin, ki potovanjem vdihujejo smisel in pomen, in se v njih skoraj izgubili.

Dokazali smo se v tržnih sferah primerljivosti in količin in se v njih skoraj izgubili. Zdaj pa prihaja čas, ko bomo oboje skupaj združili v novo celoto tako, da bomo hkrati tržno-turistični IN HKRATI globoko vsebinski IN HKRATI vse vmes; človeški torej – z iskricami v očeh, a hkrati  čvrsto na tleh.

V Agenciji Oskar sprejemamo izziv nove priložnosti. A pot v raj gre skozi pekel.

Spomladi sem spoznal, da tudi sam ne želim biti več del zgodbe, kot sem jo ustvarjal in živel. Skozi Agencijo Oskar se nisem več uresničeval. V službo sem hodil delat zgolj profesionalno in brez srca. Počutil sem se kot žrtev; v meni sta rasli utesnjenost in nemoč. Čez poletje se je v meni bil hud boj – ostati ali oditi. Drugo bi bilo lažje, a sem se odločil:

“Prerodil bom Agencijo Oskar!”

Težko mi je bilo zadnja leta poslušati, da Agencija Oskar ni več to, kar je sprva bila. Sopotniki ste nam govorili, da smo vse bolj organizirani in turistični; da smo vse bolj neosebni in nepristopni; da je v naših potovanjih vse manj duše in občutka, da ni več tistega pravega potovalnega izziva, ki nas drami in spodbuja v življenje …

Skratka, v Agenciji Oskar je vse manj Ideje, zaradi katere smo bili skupaj.

Tudi MI, ljudje, nismo več takšni, kot smo bili pred 20 leti, ko se je s presežnim entuziazmom v domači dnevni sobi rojevala Ideja “Oskar”. Ideja je ZAŽIVELA; drobna iskrica se je razplamtela čez cel svet. Tisoči smo “z Oskarjem” potovali, doživljali, odkrivali tudi najbolj odmaknjene kotičke sebe in sveta. Brez “Oskarja” bi bil za mnoge med nami svet danes drugačen.

Tako močna je Ideja, ki kot svetla zvezda sije nad nami; Ideja, ki spreminja svet.

V času krize smo se v Agenciji Oskar soočili s težkimi časi. Potovanja smo klestili globokih vzdušij in skritih kotičkov; postajala so vse bolj površinska, ogledovalna in hedonistična. Taka potovanja so privabljala vse bolj turistične sopotnike, ki so vajeni potovati zaradi tistega, kar plačajo. Iz potovanj smo izločali potovalni izziv. Zdaj smo profesionalci, ki vrhunsko delamo dobra potovanja. Smo samo najboljša potovalna agencija v Sloveniji. Vendar nič več.

Dobri profesionalci, izgubili pa smo srce in moč spreminjati svet.

Prerojenje je globok proces, ki teče v vsakem med nami, ki smo soustvarjali Agencijo Oskar kot sodelavci, vodniki ali kot sopotniki. Izstopamo iz cone udobja, izpostavljamo se izzivom resničnosti, ki iz nas lušči stare tvorbe okostenele samopodobe. Vstopamo v RESNIČNO ZGODBO, v mojzesovsko potovanje Agencije Oskar skozi puščavo v Obljubljeno deželo. Tako kot boste lahko spet kmalu potovali sopotniki na naših PRAVIH potovanjih.

Nebo bomo očistili oblakov in SONCE bo spet zasijalo nad nami.

Ali pa ne. Ne bo šlo čez noč. A če je vizija jasna, ostaja le še užitek na poti. Veselje je, da je prava POT vedno taka, kot je. Vedno katarza, prečiščenje. Kar ostane, pa je vredno živeti. Kot po vsakem pravem potovanju. Agencija Oskar je tudi moja zgodba!

Pleme brez pesnika je mrtvo. Naj živi pleme!

Bodrite nas in ostanite z nami!

Oskar

P.S. KDO VE, KAKO GODEJO NEBEŠKI GODCI …

… mi le plešemo, kot vemo in znamo.

 

Piše: sopotnik Niko Jereb, IDRIJSKE NOVICE, 13.marec 2015
Fotografije: Marijana Panić in Ana Hočevar

Kjer so doma izganjalci zlih duhov

Trdnjava, ki si jo nismo ogledali, ker v njej straši!

Več … Oman – V znamenju Khandžarja in kadila (2. del)

Ob izjemnemu napredku, tradicija starih običajev še ostaja. O njih govorijo ustna izročila, predvsem v odmaknjenih krajih. V napetih pripovedih pogosto nastopajo džini, duhovi, v katere vraževerni domačini še kar verjamejo. Oman je prispeval na seznam svetovne dediščine svoje najznamenitejše naravne in kulturne lepote. Trdnjavo Bahla s starim mestom, arheološko najdišče Bat, Al Khutm in Al Ayn, omanski namakalni sistemi, imenovani »falaj« in Pot kadila oziroma območje blizu mesta Salalah na jugu.

Mošeja Sultana Qaboosa v MuškatuObetajoč dan mi je naznanil natakar pri zajtrku z besedami:«Sabah al her!« Jaz pa nazaj: «Dobro jutro i tebi sine!« Samo zarežal se je prav na široko. Tu ni delavcev iz bivše Juge, prej bi me razumel, če bi mu odgovoril po beludžijsko. Nabasal sem se z rogljiči in drugim pecivom, ki sem ga namazal z dodatki ter vase zlil tri skodelice pravega čaja pomešanega s sokom grenivke. Pa gremo!

V programu je bil dopoldanski ogled znamenite džamije, ki jo je sultan Qaboos podaril omanskemu ljudstvu. Med vožnjo sem vrtel glavo in prežal na poštni urad ali vsaj nabiralnik. V mojem vidnem polju je bil le vrvež in bela poslopja. Nič rumenega. Pozneje sem odkril, da so nabiralniki modre barve.

Piše: vodnik Branko Struga

ZAKAJ DELITEV NA SEVER IN JUG?

Zgodovinsko je sever Indijske podceline težko oddvojiti od njenih sosed. Včasih je indijski kulturni in politični vpliv segal čez današnji Pakistan v Afganistan, prav do meje s Perzijo. Z jugom si je sever delil verske korenine. Oba dela je povezovala “sveta” geografija, mreža romarskih poti.

Čili, čili, čiliJužna Indija je geografski termin in zajema celoten spodnji del Indijske podceline, od črte Ahmadabad – Bhopal – Jabalpur – Jamshedpur – Kolkata. Geografske vzroke za delitev na dva dela se da prebrati z zemljevida. Prvi razlog je hribovit, suh in redko poseljen osrednji del podceline. Predstavljal je fizično oviro, logistični problem pri vojaškem prodoru severnjakov, hkrati pa je tistim z juga dajal možnost, da so se skozi čas učinkovito upirali vdorom močnejših vojska s severa in ohranili svoje jezikovne in kulturne posebnosti. Iz istega razloga se je na jugu gospodarstvo (beri trgovina!) naslonilo na morje, široko cesto, ki omogoča poceni prevoz in neposredni kontakt z relativno zelo oddaljenimi partnerji. Drugi razlog je klimatski. Tropsko podnebje juga Indijske podceline je ljudem ponujalo drugačne gospodarske, arhitekturne, socialne in politične rešitve.

Kakorkoli že, jug je precej drugačen od indijskega severa; redkeje poseljen, manj reven, bolj sproščen, mehkejši in prijaznejši do obiskovalca.

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se