Otok na otok – Indonezija
Piše: Senad Osmanaj
Indonezija je resnično fascinanten arhipelag, eden največjih na svetu, kjer državne oblasti še danes točno ne vedo koliko otokov vključuje. Tako vsako leto omenjajo približno 17.500 otokov, pri čemer je samo ena tretjina poseljena. Med njimi najdemo tudi nekatere največje otoke na svetu, kot so Nova Gvineja (2. največji), Borneo (3.), Sumatra (6.) in Sulawesi (11.). Java pa je najbolj poseljen otok na svetu, saj na njej živi kar 157 milijonov ljudi več kot v celotni Rusiji. Indonezija je hkrati tudi največja muslimanska država na svetu.
Ta otoška država se razteza približno 5.000 kilometrov v dolžino, sega čez tri časovne pasove in jo naseljuje okoli 300 etničnih skupin, ki govorijo približno 700 različnih jezikov. Ljudje živijo na otokih, ki so jih oblikovali eni najbolj številčnih vulkanskih izbruhov na svetu, obdani pa so z bujnimi deževnimi gozdovi in peščenimi plažami. Najvišji vrh je Puncak Jaya, ki je pokrit s snežno kapo in meri približno 4.900 metrov v višino.
Obale indonezijskih otokov varujejo koralni grebeni, bogati z raznolikim podvodnim življenjem, medtem ko na kopnem živijo številne endemične in edinstvene živalske vrste, še posebej na Borneu in Sumatri. Ob vsej tej izjemni raznolikosti se upravičeno vprašam: zakaj tolikšna osredotočenost zgolj na Bali? Je res to vse, kar Indonezija ponuja?
Vodnik Senad ob komodoškem varanu.
Bali
Bali je edini otok, kjer se je ohranil indijski hinduizem brez kastnega sistema, ki se je zlil z obstoječo balijsko kulturo in oblikoval edinstven balijski hinduizem. Ta je danes ena najbolj prepoznavnih turističnih atrakcij, ki se odraža v balijski arhitekturi, vidni na tisočih templjih, umetnosti, glasbi, kulturnih dogodkih, oblačilih, še najbolj pa v plesih in predstavah s senčnimi lutkami, ki poveličujejo ep o Ramajani.
Verovanja so tesno povezana tudi z vulkanskimi izbruhi, zlasti z najvišjim vulkanom Agung (3.031 m), kjer prebivajo bogovi, ki jih Balijci vsakodnevno častijo. Čaščenje božanstev tukaj ni sramotno, kot to vse bolj postaja pri nas.
Če k temu dodamo kraterska jezera, številne slapove zavite v deževni pragozd, skrbno urejena riževa polja in terase ter črne peščene plaže, ki jih najdemo povsod razen na jugu, prometne zamaške, na stotine čarterjev iz Avstralije ter na stotisoče turistov z vsega sveta, dobimo jasno sliko Balija, kjer je vse podrejeno turizmu. Zabava, hrup, influencerji, selfiji, svetovna kulinarika, obilje sadnih sokov in veliko piva.
Tisti, ki iščete več, pa zagotovo poznate balijsko vrhovno božanstvo (in ne, niso Brahma, Višnu ali Šiva)?
Java
Že ob pristanku v prestolnici Jakarti iz zraka vidimo, da je severni del otoka pod vodo. Prav zaradi tega se prestolnica počasi seli na drugo lokacijo na otok Borneo. Jakarta namreč tone približno 1,5 cm na leto. Severna stran otoka, ki je najbolj poseljena na svetu, je zato že delno potopljena, neizkoriščene površine pa praktično ni več.Java je dom največjega budističnega templja na svetu – Borobudurja, zgrajenega v 7. stoletju, a odkritega šele leta 1814 s strani Britancev. V njegovi bližini se nahaja tudi največji hindujski tempelj Prambanan, arhitektonska mojstrovina iz 9. stoletja, ter kulturna prestolnica Jogyakarta, kjer je nekoč prestoloval javanski kralj, danes pa je središče javanske kulture.
Java je močno poseljena z vulkani. Med najbolj obiskanimi vulkani je Bromo, visok 2329 metrov, s katerega vrha se v ozadju vidi še aktivni vulkan Semeru, visok 3676 metrov, ki vsakih toliko izbruhne v približno enakih časovnih intervalih. Največji zadnji izbruh se je zgodil letos, leta 2025. Poleg njiju so na Javi še vulkani Merapi, Kelud, Kawah Ijen, znan po modrem ognju, izraziti kislosti kraterskega jezera in bogatih žveplenih usedlinah. Java je primerna destinacija za turiste, ki dajejo prednost kulturi kot tudi za tiste, ki želijo osvajati vulkane in nato nadaljevati pot proti sosednjemu Baliju na vzhodu ali Sumatri na zahodu.
Sumatra
Ta velik otok ni več primeren za množični turizem. Sumatra je vlažna, poraščena in neprehoden otok z velikimi mesti ob obalah, medtem ko je notranjost bogata z živalstvom in nekaj žepki, kjer živijo avtohtona plemena. Najbolj izstopajoče značilnosti so naslednje:
Vulkani: Vulkan Toba je speči supervulkan, znan po največjem vulkanskem izbruhu na svetu, ki se je zgodil pred približno 74.000 leti in sprožil ledeno dobo znotraj ledene dobe. Teorija o katastrofi Tobe pravi, da je ta izbruh povzročil hudo globalno vulkansko zimo, ki je trajala do deset let, ter prispeval k tisočletnemu ohlajanju, kar je imelo za posledico genetsko ozko grlo pri ljudeh. Med Javo in Sumatro leži še spektakularni vulkan Krakatoa, danes visok 813 metrov. Njegov najbolj znan izbruh je iz leta 1883 in je bil približno 13.000-krat močnejši od atomske bombe na Hirošimo. Pok vulkana se je slišal tudi v krajih, oddaljenih tudi do 5.000 kilometrov, kot so Mauricijus ali Alice Springs v Avstraliji. Takrat redko poseljeno območje je izbruh stal približno 36.500 življenj in uničil več kot 130 vasi. Po izbruhu je leta 1927 zrasel nov otok. Zadnji dve erupciji sta bili zabeleženi pred petimi leti.
Živalstvo: V deževnih gozdovih Sumatre živi še veliko zanimivih živalskih vrst, kot so orangutan, gibon, loriji, tarziji kot najmanjši primati na svetu, sumatranski slon, sundski pangolin, azijska puma, sundski leopard, tigri in druge divje mačke, sumatranski nosorog, binturong (nekakšen medved v mačjem telesu), sončni medved, najmanjši na svetu, civetovke in divji psi. Obsežen izbor živali zahteva nekajdnevno preživetje v deževnem pragozdu, kar je že samo po sebi edinstvena izkušnja.
Ljudje: Na južnem delu Sumatre, še posebej na Mentawajskem otočju, živijo pripadniki avtohtone austronezijske skupine. Izolirani od hitrega tempa moderne civilizacije živijo plodno življenje po starodavnih načelih in tradicijah. V zahodnem delu otoka pa prebivajo ortodoksni muslimani. Prav tam je leta 2004 potekal epicenter silovitega potresa z magnitudo 9,3, ki je sprožil velik svetovni cunami.
Mali Sundski otoki
Gre za skupino otokov, ki ležijo na mali Sundski plošči. Najbolj zahodni med njimi je Lombok, ki meji na Bali. Njegov zahodni del je priljubljen med turisti, predvsem zaradi čudovitih belih in dolgih peščenih plaž v okolici Kute ter treh peščenih otočkov Gilijih, ki so postali skoraj obvezna postojanka za obiskovalce. Tisti, ki iščejo nekaj drugačnega, se lahko podajo v notranjost otoka, kjer spoznavajo običaje plemena Sasak. Najbolj zanimiv dogodek zame je obredno pretepanje z ratanaovimi palicami. Južni del otoka je v poletnem času presušen, a kljub temu ponuja številne izolirane plaže in zalive, medtem ko na severu ponosno kraljuje vulkan Rinjani, visok 3.726 metrov, ki velja za pravo poslastico pohodnikov.
Za Lombokom sledita otoka Sumbawa, poznan po vulkanu Tambora, visokem 2.722 metrov in žal tudi po izraziti onesnaženosti, ter otok Sumba. Sumba je izjemno lep otok z bogato naravo, urejenimi tradicionalnimi naselji in številnimi plažami, a je še vedno relativno neodkrit s strani množičnega turizma. Na otoku živijo konji, ki so del edinstvenega rituala, kjer se dve skupini moških s kopji v rokah podata v dirko in skušata zadeti nasprotnika; kri zmagovalca nato darujejo prednikom.
Ko se pomaknemo proti vzhodu Indonezije, se vse bolj poudarja povezanost z dušami prednikov, ki so prepletene z živim svetom. Prvi otok, kjer je to še posebej očitno, je Flores, predvsem njegov osrednji in vzhodni del. Zahodni del Floresa je zaradi bližine Nacionalnega parka Komodo in znamenitih komodoških varanov doživel pravi turistični preporod, medtem ko ostali deli otoka ostajajo še vedno skrivnostna popotniška poslastica. Tukaj je vredno izpostaviti tradicionalno okolico naselbine Bajawa, vulkan Kelimutu s svojimi večbarvnimi jezeri ter vzhodni del otoka, kjer se še vedno izvaja tradicionalni lov na kite s harpuno.
Veriga Malih Sundskih otokov se zaključi s Timorom, ki ga Indonezija deli z Vzhodnim Timorom, nekdanjo portugalsko kolonijo.
Sulawesi
Sulawesi se nahaja severno od Malih Sundskih otokov, med Borneom in Papuo Novo Gvinejo. Otok ima obliko orhideje, je zelo hribovit in težko prehoden. Najbolj dostopen je južni del otoka, ki se ponaša z gorato pokrajino, kjer živijo Torajanci, danes znani po svojih nenavadnih pogrebnih običajih. Notranjost otoka je zelena in bogata z vodo – polna je jezer in slapov, medtem ko je severni del znan po bogatem živalskem svetu. Na Sulawesiju najdemo tako živali, ki so sicer doma v Avstraliji, kot tudi tiste, ki so značilne za kopensko Azijo. Med najbolj značilne spadajo tarziji, medvedki kuskus, leteči kuščarji in drugi zanimivi predstavniki favne.
Prebivalci severnega dela otoka so pravi gastronomi. Medtem ko v Toraji še vedno najdemo zmletega psa, je ponudba na severu Sulawesija bistveno bolj raznolika in velja za pravo kulinarično doživetje. Tukaj lahko poskusite zapečena netopirjeva krilca, pitona na žaru, poljske podgane in druge posebnosti – prava poslastica za drznejše gurmane!
|
|
|
Borneo
Zahodno od Sulawesija leži otok Borneo, ki si ga delijo Malezija (državi Sabah in Sarawak), Brunei ter Indonezija. Indonezijski južni del otoka se ponaša s številnimi dolgimi plovnimi rekami, ki jih uporabljajo za prevoz bogatega tropskega lesa do pristanišč. Otok je, podobno kot Sumatra, izredno bogat z živalskim svetom, pri čemer so številne živalske vrste med seboj sorodne. Na Borneu lahko poleg tega naletite na krokodile in rdečenose opice, imenovane nizozemske opice. Ob obali pa se nahaja tudi veliko lepih atolskih otočkov, ki se raztezajo proti rajskemu Palawanu na Filipinih.
Podvodno življenje, še posebej na zahodnem delu otoka, je izjemno raznoliko in privlačno za ljubitelje potapljanja. Poleg tega so na Borneu doma tudi največje kraške jame na svetu. Za vse, ki ljubite naravo, divje živali in opazovanje živali, je Borneo prava top destinacija.
Moluški otoki
Moluški otoki se nahajajo vzhodno od Sulawesija in tvorijo arhipelag številnih otokov, med katerimi je najbolj znan otok Seram. Seram, bližnji Ambon in Banda so bili gospodarsko izjemno pomembni za Portugalce in kasneje Nizozemce, in sicer zaradi izvora nageljnovih žbic, muškata in muškatnega cveta. Te začimbe so preprodajali po Evropi in prav zaradi njih so bogateli. Moluških otokov še nisem obiskal, zato puščam raziskovanje in odkrivanje teh čudovitih krajev vaši individualni želji.
Irian Jaya
Irian Jaya je indonezijski zahodni del otoka Papua Nova Gvineja. Otok je še vedno zelo primitiven, z najvišjim vrhom Indonezije, Puncak Jaya, bogatimi rudniki zlata, mogočno naravo in dolgimi, razigranimi obalami. Med turisti je otok najbolj znan po rajskih, manj obljudenih koralnih otočkih Raja Ampat in po raznolikih plemenih, ki jih tu najdemo. Moški ponosno razkazujejo tulce, nataknjene na penis, medtem ko so ženske ovite zgolj okoli bokov.
Zaradi vse bolj agresivnega pokristjanjevanja s strani tujih misionarjev, ki prodirajo vse globlje v notranjost otoka, se podoba teh plemen hitro spreminja. V večjih krajih so prebivalci že običajno oblečeni, hodijo v čevljih in se opijajo, hkrati pa molijo belemu bogu, ki jim ga misionarji predstavljajo, ter prejmejo odpuščanje grehov vsako nedeljo. V notranjosti otoka še vedno potekajo pogoste plemenske spopade, medtem ko indonezijska vlada v večjih krajih zasužnjuje prebivalstvo za težko fizično delo v rudnikih zlata. Posebej na južnem delu notranjosti je še vedno prisotno čarovništvo.
 |
 |
Za pristno doživetje tega otoka je potrebno opraviti nekaj notranjih letalskih transferov in se podati na večdnevno pešačenje, občasno pa tudi bežati pred plemenskimi krvavimi prerivanji in prepiri. Najbolj znan vsakoletni festival, kjer se zberejo pripadniki različnih plemen, tradicionalno slečeni in pobarvani v borbene vzorce, je žal postal sodoben Disneyland, kjer je težko najti kaj pristnega.
To je bil kratek pregled največjih otoških skupin po Indoneziji. Po prebiranju vsega tega naj se vsak še enkrat vpraša – ali je Bali res vse, kar Indonezija ponuja?
