16. nov, 2022   Agencija Oskar, Madeira, Vodniki  

 

Otok lesa – Madeira

Piše: Anika Odar

Več … Potovanja na Madeiro

Odkritje Madeire je bila »sreča v nesreči«, med odkrivanjem obal severozahodne Afrike so portugalski pomorščaki po naključju pristali na otoku, ki so ga poimenovali Sveti pristan ali Porto Santo. V daljavi so videli še en otok,  tega je pokrivala bela kapa, pod katero se je skrivalo nekaj bujno zelenega. Ko so se vrnili raziskovat še otok v daljavi, so ga poimenovali Madeira ali otok lesa. Celo Madeiro je poraščalo rastje – Laurisilva forest ali lovorikov gozd. Najprej so se bali vstopa vanj – drevesa so bila gosto posejana drug zraven drugega, med drevesi je bilo mnogo različnih praproti, lišajev različnih oblik, najbolj pa so se bali, kaj bi se lahko prikazalo v meglici pred njimi. Mogoče kakšna gromozanska divja žival ali pozabljeno divje ljudstvo?

Lovorikova drevesa spadajo v družino lovorovk (Lauraceae), gre za vednozelena drevesa in grmičevja, predstavnike te družine poznajo predvsem v (sub)tropskih krajih. Danes tak gozd pokriva samo še 20 % otoka, a še vedno ta odstotek predstavlja največji ohranjeni del lovorikovih gozdov na svetu. Predstavlja prvotno rastje Mediterana in Severnega dela Afrike pred zadnjo ledeno dobo. Led takrat ni prišel do otokov Makaronezije, med katere poleg Azorov, Kanarskih in Zelenortskih otokov spada tudi Madeira. Najstarejši deli ohranjenega gozda na Madeiri naj bi bili stari okrog 800 let.

Drevesa niso kar sama sebi namen, podoba Madeire bi bila brez njih popolnoma drugačna. Madeira predstavlja naravno pregrado, ob kateri se začne zrak dvigati, vetrovi iz Atlantika prinesejo veliko vlage in tukaj se ta začne kopičiti – nastanejo oblaki in znano muhasto madeirsko vreme! Lovorikovi gozdovi prestrežejo veliko vlage, ki se kondenzira na njihovih listih in počasi steče do tal. Ta pa je nato speljana v levade – vodne kanale, ki so prepredeni po celem otoku.

Vsaka vrsta je uporabna na drugačne načine, od nekaterih je najbolj cenjen  les, ki je z leti vse boljši, zato so ga uporabljali za gradnjo ladij in hiš. Manjše vrste so aromatične, zato so listi uporabljeni pri kuhi, dodajajo jih juham in tudi pri pripravi tradicionalne espetade (goveje nabodalo). Od nekaterih vrst so uporabljeni sadeži – jagode, iz njih pridelujejo zdravilno olje. 

Predstavnike družine lovorovk poznamo tudi pri nas – med njimi je najbolj znan navadni lovor, katerega liste uporabljamo v kuhi. Med njih bi po podobi pripisali tudi lovorikovec, ki ga večkrat uporabljamo za živo mejo, a dejansko glede na sorodstvene vezi, ta ne spada v to družino – tako je poimenovan zaradi podobnosti navadnemu lovorju.

Lovorikova drevesa so prav zares neverjetna – v prvi vrsti gre za drevo, ki ustvarja pomemben ekosistem in ohranja vse živo v njem v ravnovesju. Leta 1999 jih je zato na seznam Svetovne dediščine vpisal tudi UNESCO.

Sprehod med njimi je vedno znova doživetje, v meglicah se skrivnostno pokažejo in skrijejo. Mogočni očaki, ki stojijo, poslušajo.  Slišijo. Čutijo. So. Lepo je imeti drevo za prijatelja! Vedno je tam za nas.

Več … Potovanja na Madeiro