Piše: Nejc Košnik
Ste že slišali za opičji kruhovec? Verjetno ste, a najbrž ga boste bolje poznali pod drugim imenom – baobab. To nenavadno drevo raste pretežno na Madagaskarju – kar šest od devetih različnih vrst je značilnih za ta otok. Dve vrsti rasteta v celinski Afriki, ena pa je doma v Avstraliji.
Gre za nenavadno drevo, enega najbolj znanih simbolov Madagaskarja. Opičji kruhovec namreč nima korenin, poganjek v zemlji bi izgledal kot ogromno korenje. Za baobabove veje pa pravijo, da so to v bistvu korenine, ki segajo v nebo.
Kako se je baobab zameril bogu?
Legenda pravi, da ko je bog ustvaril svet, so se vsa živa bitja prosto sprehajala po Zemlji. Opičji kruhovec naj bi bil še posebej ponosen na svoj stas in velikost. Posledično se je ves čas hvalil pred drugimi drevesi in govoril, da je on najlepši med njimi. Sčasoma pa so ga imela druga drevesa dovolj. Šla so se pritožit k bogu in mu dejala, da jim je zelo moteče, da se baobab ves čas pred njimi hvali in govori, da je daleč najlepše drevo, kar jih obstaja na svetu. Bogu to seveda ni bilo všeč in se je šel z baobabom pomenit. A ko je bog rekel baobabu, da naj umiri svoj ego in naj se neha važiti pred drugimi, ga je baobab presenetil z odgovorom. Rekel mu je, da ne samo, da je on najlepše drevo med vsemi drevesi, on je celo lepši od samega boga! Bog se je seveda zelo razhudil, tako zelo, da je zgrabil baobaba, ga potegnil ven iz zemlje ter ga narobe obrnjenega zabil nazaj. Zato danes opičji kruhovec izgleda tako, kot da bi mu korenine rasle v zrak. Ker se je preveč hvalisal, je občutil božjo jezo.
Nenavadno drevo
Baobabi so precej nenavadna drevesa. V višino zrastejo do 30 metrov, premer njihovega debla lahko znaša celo 11 metrov (koliko oseb potrebujemo, da objame baobaba?)! Ker so njihove letnice zelo šibke in znajo celo izginiti, je zelo težko določiti njihovo starost. A nekateri primerki Adasonie (latinsko ime Adansonia izhaja iz povezave z Michelom Adansonom, francoskim naravoslovcem in raziskovalcem) naj bi bili stari celo 2000 let! Sicer pa je struktura lesa polna vlaknin in les kot tak ni primeren za obdelavo. Je pa po drugi strani zelo cenjen, ker se v njem nabira voda, ki lahko lokalnim prebivalcem pride prav v sušnih obdobjih. V posameznem drevesu se lahko nabere do 120.000 litrov vode! Mar ni to neverjetno?
In kaj je še bolj zanimivo? Večina cvetov na baobabih se odpre le enkrat letno za približno 12 ur. Cvet se odpre ob mraku in pravijo, da se odpre tako hitro, da je proces viden s prostim očesom. Čez noč jih oprašujejo netopirji. Cvetovi sicer ostanejo na drevesu nekaj dni, a reproduktivno obdobje je precej kratko – traja le prvo noč.
Baobabi, opičji kruhovci ali Adansonie rastejo predvsem v nižje ležečih predelih Madagaskarja. Kot ostala drevesa je tudi njih prizadelo izsekavanje, a ker imajo v malgaški družbi poseben status, jih lahko vidimo ob poti na južnem delu otoka. Pri Tulearju je tudi tako imenovan ‘Gozd baobabov’, daleč najbolj znana pa je t.i. Avenija Baobabov pri Morondavi, ki se pojavlja na večini razglednic z Madagaskarja.
Madagaskar je res edinstven otok, kar se tiče rastja in živalstva. Tu najdemo številne vrste, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Zato se ga splača obiskati, dokler tudi te ne izginejo!
Fotografije: Nejc Košnik in Rok Ložar
