22. January, 2014   Člani pišejo, Oman  

Novoletni popotniški Oman

 

Novoletni popotniški Oman

Novoletna pustolovščina v Oman se je začela na Božični dan, ko smo preko Istanbula poleteli v Muškat, glavno mesto te države. Mesto, ki ima v svojem imenu več pomenov. Po arabsko lahko pomeni “privez, sidrišče”, perzijski pomen je “močan vonj” ali “nižina v skritih krajih”, kar je tudi res, če pogledaš stari del mesta, ki se skriva v zalivu težko dostopnega gradu.

Me je pa Muškat osvojil. Krasijo ga nizke bele stavbe, z marmorjem tlakovani pločniki se raztezajo vzdolž obale, na njih srečuješ prijazne in zadovoljne ljudi, mesto s prijetno klimo in okusom arabske kulture, zgodovine in dediščine, s številnimi utrdbami, živahnimi tržnicami, mogočnimi mošejami in muzeji.

Najprej smo se odpravili na ogled Sultanove mošeje. Ko smo prestopili vhodna vrata, kjer sta stražila dva varnostnika, ki sta imela nalogo opozoriti obiskovalce o morebitno pomanjkljivi obleki, se je prikazala mogočna mošeja. Tam je “rasla” med urejenimi vrtovi, vodometi, na brezhibno čistem marmorju, s svojo pozlačeno kupolo, ki se je svetila v jutranjem soncu. Čudovito. Res, da sem bil že bos, pri vstopu v mošejo me je pa “sezulo”  še bolj, ko sem zagledal nad glavo mogočen, z dragulji in zlatom posejan 15-metrski lestenec. Osupljivo. Pod nogami pa enkratna preproga, delo 600-tih žensk iz Irana, katera so porabila kar 4 leta, da so izvezla 1,7 milijona zank. Vse skupaj pa tehta kar 21 ton.

Oh man! What a place. Dan se je začel zelo lepo.

Popotovanje je bilo zasnovano tako, da smo se po Omanu vozili z najetimi terenskimi avtomobili, kar ti omogoča še večjo povezanost z deželo in ljudmi, v katero smo vstopili. Prav luštno, akcija zagotovljena. Zanimivo se je sam zapeljati po novih poteh ter biti neodvisen od lokalnih prevoznikov. Počutiš se svobodno in čas se ustavi. Vse poteka bolj intenzivno, več adrenalina, več pozornosti. Poleg tega pa sediš vsak dan v avtu z ekipo sopotnikov, s katero spleteš na koncu potovanja zelo trdno in pristno prijateljstvo. Konec koncev si z njimi prevozil 1800 kilometrov po vseh mogočih poteh čudovitega Omana, legendarni deželi, kjer legende še živijo.  

Dneve, katere nismo prespali v hotelu, smo prespali v šotorih, seveda pa smo morali takrat priti še pred mrakom na predvideno lokacijo, katero je poznala naša vodička Marijana, zato da smo si lahko še pred temo postavili kuhinjo in šotore. Kot pravi mobilni taborniki. Hahaha. Bilo nas je dvajset, za štiri polne avtomobile in vsakič je bila zadolžena za večerjo in zajtrk druga ekipa. Zanimiv je bil tudi jedilnik, saj se ni smel ponavljati in včasih je bilo v zraku čutiti tekmovalnost. Kdo bo bolj drzen in izviren, kdo bo postregel z boljšo sladico? Hrano smo nabavljali sproti v manjših ali malo večjih marketih. Smo pa izbirali le zelenjavo, saj je z mesom preveč dela in tudi shraniti ga je težko, če nimaš hladilnika, torej kuhalo se je zdravo in včasih v velikih količinah, saj ni bilo med nami nobenega, ki bi kdaj kuhal za 20 oseb riža ali testenin. Bolje pa je ščepec več kot manj in hitro se zgodi da je vsega preveč.

Vmes – skozi dan – pa smo jedli v lokalnih restavracijah, čas in prostor ni bil pomemben. Hrana je dobra in tudi poceni, prav tako sadni sokovi in ostale pijačke. Alkohola ni bilo, le Vikin Jagermaister ali kupljen Petrov viski na letališču, kateri je šel dobro v “promet” med čakanjem novega leta.

Na vprašanje ‘kaj ti je bilo najbolj všeč v Omanu?’ pa bi težko odgovoril.

Vsak  dan je bil poseben, vsak dan je očaral na svoj način. Samo prepustiš se trenutkom in uživaš v lepoti dežele magmatskih kamnin, ki se odcepijo in tvorijo popačeno obliko, bogato s fosili in minerali, v deželi suhe vroče puščave in njenega peska v ustih in vetra v laseh … namakanje v toplem morju in prebujanja ob sončnih vzhodih, čudoviti sprehodi po kanjonih, wadijih, namakanje v toplih tolmunih, potapljanje v koralnem grebenu, sprehodi in barantanje po suku, vratolomna vožnja skozi visokogorje, sprehod nad najglobljim arabskim kanjonom, pogovori z beduinskimi prebivalci in še in še…

…13 dni užitkov v Omanu, državi s čudovito, osupljivo, raznoliko naravo, kjer živijo prostoživeče kamele in zaščitene živalske vrste, raj na robu puščave, kjer vsak dan načrpajo za 800.000 sodčkov nafte. Zvečer pa v dobri družbi sopotnikov poslušaš zgodbice iz potovanj in zreš v jasno zvezdnato nebo, vse dokler te ne premami spanec in zaspiš v topli spalni vreči.

Merhaba

Tekst in fotografije: Zvone Čerimović