Mesto Xian je bilo v preteklosti eno največjih in najpomembnejših mest cesarske Kitajske. Bilo je politični, gospodarski in kulturni center ter glavno mesto kar 13. kitajskim dinastijam, ki so skupaj vladale kar 1100 let.
Razvoj mesta in njegove okolice se je začel že zelo dolgo nazaj. Provinca Shaanxi je ena najbolj rodovitnih provinc Kitajske. Njeno glavno mesto Xian leži v dolini reke Wei in mogočne Rumene reke – območje, ki je danes znano kot “srce kitajske civilizacije”.
V bližini današnjega mesta so v prejšnjem stoletju odkrili ostanke človeka iz paleolitskega obdobja, kar priča o tem, da je človek v tej regiji živel že okoli 800.000 let nazaj. V času zgodnjega neolitika pa je bila tu naseljena že prva družba. To je bila kultura Yangshao, ki je že obdelovala polja, imela udomačene živali in izdelovala izdelke iz gline.
V 11. stoletju pred našim štetjem, za časa dinastije Zhou, mesto postane kulturni in industrijski center Kitajske. Zaradi neuspešnega obvladovanja regije je sledilo dolgo in nemirno obdobje. V 3. stoletju pred našim štetjem pa se je uspelo majhni državi Qin povzpeti na najvišji položaj. Njenemu vladarju, Qin Shi Huang Diju, je prvič uspelo združiti vse male kitajske državice in tako združiti celotno takratno Kitajsko. Ob tej priložnosti je prestolnico prestavil v Xian in si nadel še naziv absolutnega vladarja oz. nebeškega sina. Sicer sama dinastija ni uspela dolgo vladati, je pa za seboj pustila zagotovo enega najbolj dragocenih zakladov, ki ga danes premore Kitajska.
Močan pečat je v mestu zapustila tudi dinastija Han, ki je nasledila Qine. Najprej so mesto preimenovali v Changan oz. “Večni mir”, nato pa je njihov cesar odprl slavno svileno cesto, ki se je začela prav v Changanu. Starodavna karavanska pot med Kitajsko in Rimom, po kateri so iz vzhoda na zahod ter obratno potovali blago in različne ideje, je prvič povezala Kitajsko z zunanjim svetom. V 8. stoletju, za časa dinastije Tang, mesto Changan postane največje in najbolj kozmopolitansko mesto na svetu, v katerem naj bi po nekaterih podatkih živelo kar 2 milijona ljudi. Kitajska je bila tedaj, tako kot tudi zdaj, gospodarska velesila, katere moč je bolj ali manj temeljila na trgovini. V mestu je cvetela tudi religija, od nestorijanstva, zoroastrijanstva, islama, judovstva do budizma. Zaradi slednjega je bil Changan v takratnem obdobju tudi največji budistični center Vzhodne Azije.
Z razpadom dinastije Tang in mnogih političnih nestabilnosti drugje po svetu se je v 10. stoletju začel počasen zaton svilene ceste, s tem pa tudi počasen zaton mesta. Trgovina se je počasi usmerila na morje, saj je bila pot po morju bistveno manj nevarna in cenejša. Zaradi raznih spletk na dvoru je moč dinastije začela upadati, kar je privedlo do množičnega izseljevanja ljudi iz mesta na jug. Velike poplave Rumene reke in hude suše so popolnoma onesposobile mesto Changan, ki je bil potem samo še glavno mesto province Shaanxi.
Mesto bi najbrž ostalo pozabljeno, a se je leta 1974 vse to spremenilo. Razlog za to je bilo čisto naključno odkritje več kot 8.000 glinenih vojščakov, ki jih je dal zgraditi prvi kitajski cesar Qin Shi Huang Di z namenom, da bi mu vojska sledila v onostranstvo in ga tam varovala. Od takrat naprej je postajal Xian ponovno poznan širom po svetu. Danes Xian z njegovo okolico šteje okoli 8 milijonov prebivalcev, večina prebivalcev je Hanov, drugo največjo manjšino v mestu pa predstavljajo Hui – kitajski muslimani.
V najsijajnejšem obdobju mesta so nastali miselni koncepti in tradicije, ki se v veliki meri vlečejo vse v današnji čas. In prav v tem mestu je nastajalo tisto, čemur danes lahko rečemo “kitajska civilizacija”, po katerem se danes ta dežela tako razlikuje od drugih. Slavni glineni vojščaki, spomin na velikega združitelja Kitajske in začetna postaja mednarodne svilene ceste – to je Xian, stara prestolnica in srce kitajske civilizacije.
Tekst in fotografije: Marijana Panić
