Piše: Renata Drolc
Masaji so pleme, ki živi v južni Keniji in severni Tanzaniji. Niso med najbolj številčnimi izmed plemen, vendar vsekakor med bolj prepoznavnimi. Predvsem zaradi njihove povezanosti s kulturo in običaji, ki jih živijo že stoletja, so si v zahodnem svetu pridobili širšo prepoznavnost tudi zaradi knjige Bela masajka, ki opisuje njihove tradicije.
Masaji so tradicionalno živinorejci, nomadi. Kjer je dovolj hrane za njihovo živino, tam se namestijo. Bogastvo se pri njih ne meri v denarju, temveč v številu krav. Krava ni le hrana, temveč tudi simbol prestiža, dote in povezave med družinami. Včasih rečejo, da brez krav ni Masajev. Njihova prehrana je preprosta: mleko, meso in tudi kri, kar ima obredni pomen in je tudi pijača dobrodošlice, hkrati pa verjamejo tudi v njeno zdravilno moč. Za zdravljenje uporabljajo rastlinje, vse od sadežev pa do lubja in koreninic, iztrebkov ter živalske krvi in maščobe – karkoli jim nudi narava.
Masaji so močno povezana družba, kjer imajo najbolj častno vlogo bojevniki oziroma morani. To vlogo si prislužijo dečki, ki so vključeni v obred iniciacije, kjer je na preizkušnji njihov pogum in zrelost. Po obredu obrezovanja je starostna skupina fantov poslana v divjino, kjer so nekoč morali ubiti leva kot simbol njihove moči in poguma ter namere, da bodo v prihodnje sposobni varovati svojo živino pred morebitnim napadom leva ali drugih plenilcev. Ko moški odrastejo in se poročijo, prevzamejo nove vloge kot svetovalci in starešine.
Vsaka vas je obdana z ograjo iz vej in trnja akacij, da ponoči varuje živino pred plenilci. Hiše gradijo ženske iz mešanice blata, pepela in živalskih iztrebkov. Strehe so nizke, okrogle in brez oken, zato so notranjosti temne, a hladne. Ženske imajo pomembno mesto znotraj družine: skrbijo za otroke, gradnjo hišk, skrbijo za dom in vso logistiko življenja, ki poteka pogosto v težkih razmerah. Moški medtem skrbijo za pašo in varnost skupnosti.
Ples in petje sta del vsakdanjika. Najbolj znan je obredni skakalni ples adumu, pri katerem mladi moški skačejo navpično v zrak, kolikor morejo visoko. Ne gre za tekmovanje v moči, temveč za prikaz energije in ponosa. Zvok petja, grlenih tonov in ritmičnega gibanja ustvarja občutek povezanosti, skoraj kot skupinska molitev.
Masaji nosijo prepoznavna oblačila: rdeče in modre odeje, imenovane shuka, in zapletene ogrlice iz pisanih perlic. Barve imajo pomen – rdeča simbolizira pogum in zaščito, modra nebo, bela mleko. Perlice, ki jih izdelujejo ženske, niso le okras, temveč tudi način izražanja: vzorec ali barvna kombinacija lahko pove, ali je ženska poročena, koliko ima otrok ali iz katere skupnosti prihaja.
V sodobnem času so tudi Masaji vključeni v šolski sistem in delo v mestih, vendar veliko skupnosti še vedno sledi tradicionalnim pravilom. Hkrati pa se vse bolj soočajo s spremembami, ki jih prinaša moderni svet. Soočajo se z omejitvami paše, pritiskom turizma, dostopom do izobraževanja in vplivom zunanjega sveta. Nekateri se odločajo za življenje med dvema svetovoma: ohranjajo simboliko svoje kulture, a sprejemajo tudi novosti, kot so mobilni telefoni, šole in nove vloge žensk v skupnosti.
Kljub vsem spremembam Masaji ohranjajo jasno identiteto. Njihov način življenja je preprost, a poln pomenov, ki govorijo o povezanosti z zemljo, naravo in skupnostjo. Čeprav jih mnogi vidijo kot del stare Afrike, so v resnici živi dokaz, da tradicija ne izgine, ampak se lahko razvija skupaj s časom.
