Piše: Alja Mravljak
Maročani niso kot ostali arabski narodi. Pravzaprav jih je okoli 60% tako ali tako Berberov, a ko govorim o oblačilih, bi se rada osredotočila na to, kar je v njihovi kulturi maroškega, ne posebej arabskega ali berberskega. To bo lahko tema drugič.
Torej, ko govorimo o oblačilni kulturi Maroka, izstopata dve oblačili. To sta Jellaba (izgovorjava Dželaba) in Keftan. Jaz ju imenujem maroška Dvojica.
Začnimo z Jellabo (Dželabo), ker je po mojem opažanju najbolj razširjeno oblačilo tudi zato, ker je najbolj prijetna in priljudna. Jellaba je v svojem izvoru doma iz puščavskega okolja, kar se ji še vedno zelo pozna. Zaradi puščavskega peska in vetra je smotrno, da imaš v puščavi oblačilo s čim manj odprtinami. In čeprav imajo Jellabe izgled, kot da se spredaj po celi dolžini (in to so dolge halje, skoraj do tal) odpirajo in zapirajo z umetelno izdelanimi gumbi, so v resnici zaprte. In se lahko oblačijo le čez glavo. Po mojem osebnem mnenju, najbolj simpatičen del vsake Jellabe je njena trikotna kapuca. Pri ženskih oblačilih je ta okrašena z lepimi vezenimi robovi, ali pa je narejena tako, da je položena na ramena in se redko (ali nikoli) ne nosi na glavi. Moška kapuca je večkrat v uporabi (sploh v hribih, kjer je hladno ali pozimi, ali ko dežuje, ali kar tako). Kadar je moški ne uporablja za zaščito glave, v njo pogosto spravi šumečo plastično vrečko, v kateri hrani denar in telefon. Kapuca ima vlogo tradicionalnega nahrbtnika. J
Ob straneh ima Jellaba vedno dva žepa, ki nista žepa, ampak le žepni odprtini. Skozi njiju lahko sežejo v žep v spodnjem oblačilu (po navadi hlače pižame), ne da bi morali za to snemati celo (včasih zelo težko) haljo.
Jellabe so narejene iz zelo različnih materialov. Moške so precej monotone, enobarvne ali zelo zadržano črtaste, narejene iz sintetičnih materialov za preproste uporabnike in iz naravnih za tiste, ki si to lahko privoščijo. Na ulicah pozimi vidimo moške v čudovitih volnenih ali bombažnih materialih, poleti pa v zelo prefinjenem in lahkotnem bombažu ali celo lanu. Ženske Jellabe so prava poslastica za ljubitelje materialov, taktilnosti, barv in vzorcev! Od najbolj preprostih Jellab, ki so rožnato enostavne, pa vse do svilenih, lanenih, ali bombažnih Jellab, ki so po navadi enobarvne, a imajo čudovite vzorce in robove izvezene v svili in vseh čudovitih barvah mavrice (niso pa nikdar mavrične). Jellaba je oblačilo za vsak dan in blagor Maročankam, ki si lahko privoščijo laneno Jellabo s svilenimi okraski za vsakdanje življenje. Vau!
Keftan, ki se izgovori kar isto: keftan, pa je druga zgodba! Jellaba se uporablja za karkoli, kadarkoli ter za kamorkoli, a Keftan se ne uporablja tako na splošno in ne tako na veliko. Čeprav Maročani pogosto imenujejo vsako haljo (torej Jellabo), ki nima kapuce že kar Keftan, pa je pravi keftan najvišja stopnja umetnosti in obrti Maroka! Najlepše seveda nosi Lella Selma, žena (morda že bivša, o tem nismo prepričani!) maroškega kralja Mohameda VI. Kadar se Selma pojavi v javnosti, se vedno lahko nadejamo najboljšega od najboljšega. In jaz vedno, kadar pomislim na Keftan, pomislim nanjo. Njeni keftani so narejeni iz blaga, ki je tkano z zlato ali srebrno nitjo (koliko karatno zlato je uporabljeno, ne povejo, a Maroko ima svoje rudnike srebra, tako da si mislim, da je vsaj srebro v njenih oblačilih domače!). Osnovna oblika keftana je tudi halja, ki sega skoraj do tal (in se ustavi le toliko, da pokaže salonarje z zelo visoko peto spodaj), a za razliko od Jellabe, je Keftan ženstveno stisnjen v pasu z uporabo zelo širokega pasu, narejenega iz istega materiala kot oblačilo samo. Ta pas (po pravici povedano) ni nič udoben za nošnjo (ker je trd in širok), a je v primerjavi z na primer starimi oblačili Evrope (stezniki), Keftan vseeno čutiti tako, kot da bi bili v spalni srajci. Kar ni slabo! Sploh glede na to, da je to najbolj uradno oblačilo v Maroku.
Keftan se nosi na porokah, slavjih, praznovanjih, pomembnih sprejemih, otvoritvah festivalov … skratka povsod, kjer je potrebno izgledati uradno in primerno. Lella Selma se v medijih skoraj nikdar ni pojavila v čem drugem, kot v Jellabi (zelo redko) in Keftanu (pogosto).
Moški Keftani so spet zelo nobel. Ne glede na to, kako bogat je njegov lastnik, keftani vseh Maročanov izgledajo zelo plemenito. Po navadi ima vsak Maročan vsaj en keftan (za pomembne dogodke) in približno 2-3 Jelabe za vsak dan. Moški keftan je tudi brez kapuce in narejen je iz (skoraj vedno) prosojnega materiala s subtilnimi črtami. Skozi to zgornje oblačilo se pri moških vidi spodnja dela oblek, ki sta vedno platnena srajca in hlače hlamudrače z žepi.
Obe oblačili, tako Jellaba kot tudi Keftan sta oblačili, ki ju ves čas srečujemo na naših potovanjih po Maroku. Za razliko od modernejših držav sveta, Maročani pri oblačenju prisegajo na svojo tradicijo in tako mladi kot stari še vedno najraje oblečejo oboje. Na naših potovanjih si tudi marsikdo med nami kupi čisto svojo Jellabo. Keftan pa ponavadi nima toliko navdušencev (ker je lahko zelo drag). Pridite in si vse te pisane Jellabe in Keftane oglejte v živo na naši poti skozi Maroko!
