Malta, Malta, Malta
Trije otočki (Malta, Gozo in Comino) so pravi izziv. Otoška državica, ki leži sredi Sredozemskega morja, na prepihu starih pomorskih poti, na prepihu viharne zgodovine, z blagim mediteranskim podnebjem in s prebivalci, ki so jih oplazili vsi ti naravni in kulturni vplivi. Zato je Malta to kar je, nekaj zelo posebnega, zelo nenavadnega in preprosto vredna, da jo obiščemo.
Takoj ko pristanemo, opazimo, da ves promet poteka obratno kot pri nas – avtomobili in avtobusi vozijo po levi in v številnih krožiščih moramo prav dobro pomisliti, kako se usmerimo v promet.
Drugo presenečenje je jezik domačinov. Je to arabščina (več kot 60 % besed)? Pa dodatek italijanščine (30 %) in za nameček še ščepec angleščine. Dolga stoletja je bila malteščina govorjeni jezik, od začetka 20. stoletja pa je tudi pisana in je eden najbolj nenavadnih jezikov v Evropi. Seveda pa zaradi dolgoletnega angleškega vpliva skoraj vsi domačini tekoče govorijo tudi angleščino.
Valletta, glavno mesto, je svetovljansko, izjemno čisto, toplo in prijazno. Pokukamo v co-katedralo Svetega Johna, izvemo vse o malteškem viteškem redu, ki še vedno obstaja. Ogledamo si arheološki muzej in povsem smo presenečeni nad prazgodovino. Sprehod po senčnih ulicah mesta znotraj obzidja je res prijeten.
Vroče urice opoldne preživimo v senci velikih platan. Bi si radi privoščili slastne prigrizke? Kaj pravite na pastizzi (žepki iz testa, polnjeni s sirom, mesom, zelenjavo in začimbami) ali pa na timpano (krasna jed iz testenin, mesa, sira, zelenjave, prelita z jajčno omako in zapečena v pečici)? Njaaam! Maročani rečejo okroglemu kruhku hobs, Maltežani pa hobsa. Zelenjava na vse načine je domača, s poudarkom na melancanah, bučkah, paradižniku in papriki. Povsod si lahko privoščimo ribe, lignje, školjke, in vse druge morske sadeže. Za konec pa halib bi ghasel, napitek iz mleka in medu, ki je pozimi vroč, poleti pa hladen.
En dan našega potovanja namenimo templjem. Vsi so pod budnim varstvom organizacije UNESCO – Hagar Qim, Mnajdra, Gigantija in še kakšen bi se našel. Neverjetno! Do zdaj smo poznali le Stonehenge v Angliji!! V bližnji kamnoseški delavnici lahko sami preizkusimo, kako so nekoč obdelovali apnenec, mehak peščenjak in dosti trši marmor.
Comino in Modra laguna nas odsanjata … Modra laguna je eden od krajev, ki jih ne boste zlahka pozabili. Voda je kristalno čista in izjemno modra; tja se odpeljemo z ladjico in potem samo uživamo …
Gozo je otok, kjer bomo naredili nekaj prijetnih sprehodov, recimo do jame boginje Calypso, kjer izvemo legendo, kako je Calypso sedem let zadrževala Odiseja s svojo lepoto in privlačnostjo. Po otoku se bomo peljali z lokalnim avtobusom, ki je ostanek preteklosti in prava otoška posebnost. Ne uide nam niti tempelj Gigantija. Poiščemo tudi nekaj nenavadnih naravnih kamnitih spomenikov, recimo Azurno okno ali Dwejra, ki stoji na obali in ga je oblikovala moč morske vode.
Najlepši pa so večeri v obmorskih vasicah Marsaxlokk in Marsaskala. Povsod diši po pečenih ribah, česnu, vinu in začimbah. V pristanišču se zibljejo pisani ribiški čolni, domačini so sproščeni in nasmejani. Tu kar obsediš, prav do sončnega zahoda, ob dobri hrani in sladkem domačem vinu …
Vaša Daša