Maldivi – Pisano na kvadrat
Piše: Jasmina Dvoršek
Ob prvem obisku Maldivov me je presenetila množica presežnikov, ki opredeljujejo to državico v Indijskem oceanu. Vedno sem si predstavljala, da Maldive tvori tisočero majhnih rajskih otočkov s palmami in pečenimi plažami. Tisto o palmah in peščenih plažah prav gotovo drži, otočkov pa še zdaleč ni na tisoče, s številko 1192 jih je celo manj kot na sosednjem Hrvaškem!
Je pa ogrlica koralnih otočkov, zbranih v 26 atolov, razmetanih po kar 90.000 kvadratnih kilometrih, in šele med pristajanjem letala na mednarodnem letališču v glavnem mestu Male postane jasno, kako majhni in nizki so ti otoki. Z najvišjo točko na otočju, ki se pne vsega 2,4 metra nad morsko gladino, prav gotovo ne bi očarali slovenskega življa, a zanimivo je, da se Slovenci zelo radi podajamo v to, po površini kopnega, najmanjšo azijsko državo. Razlog prav gotovo leži v prej omenjenih palmah in peščenih plažah, predvsem pa v čudovitem podmorskem svetu.
Podvodni Maldivi so pravo nasprotje kopnega. Seveda sta modra barva morja in bela barva peska dih jemajoči, a le dolg zajem sape, čista maska in dovolj dolge plavutke obiskovalca v trenutku preselita v povsem drug svet – svet, v katerem kraljujejo barve.
Dnevni izleti obiskovalcem vsak dan predstavijo nove prebivalce maldivskih globin in plitvin. Od plavanja z morskimi psi, sprehajanja med mantami, plavanja z želvami ali opazovanja razigranih delfinov – tako pristen in blizek stik z morsko favno je mogoče doživeti le malokje. Prav posebna ‘češnja na torti’ pa je priložnost opazovanja koralnega grebena in množice rib, ki živijo v sožitju s čudovitimi koralami. Ribe in korale, ki se kitijo v barvnih kombinacijah, ob katerih bi obnemeli še najbolj nadarjeni modni oblikovalci, sledijo toku toplega morja in ustvarjajo očarljiv ples, ki potapljače navdušuje ob vsakem skoku v vodo.
Če je maldivski podvodni svet živopisan in razigran, pa tega ne moremo reči za nočno življenje. Maldivski življenjski slog je veliko bolj sproščen in bolj brezskrben kot naš. Predvsem tisti, ki se odločite za počitnice na otokih, kjer živijo domačini, lahko mirno pozabite na glasne klube in razgrajaško opito mladino, ampak se veselite spokojnih noči z izjemnim pogledom v nebo, še pasjega laježa ne boste slišali, ker psi po muslimanskih predpisih niso čiste živali, zato jih na otočju ne boste videli. Okoli 200 otokov, na katerih živijo domačini, se je za turizem odprlo šele leta 2009, zato ob počitnikovanju na njihovih otokih ne smemo pozabiti, da na otokih zgolj gostujemo. S spoštljivim odnosov do domačinov, njihove vere, kulture in navad, lahko stkemo pristne prijateljske vezi, ki bodo dodaten razlog za ponoven obisk.
