Luna nad Lizbono
Srečanje s potniki na Dolgem mostu v Ljubljani, vožnja do letališča v Zagrebu in let do Lizbone. Vmes še krajši postanek v Bologni.
Tak je bil plan našega odhoda na potovanje po Portugalski. Vse je lepo teklo in s potniki smo se kar malce navduševali nad točnostjo in prijaznostjo osebja portugalske letalske družbe TAP. Z njimi sem letela prvič in prijetno me je presenetila prijaznostjo letalskega osebja, še bolj pa točnost vzleta. Vajena sem, da letalske družbe zamujajo in nič kolikokrat se nam je že zgodilo, da smo za las ujeli povezovalni let. Tokrat te bojazni ni bilo, ker naj bi bil polet do Lizbone, s krajšim vmesnim postankom v Bologni, direkten. Z Ano sva se pohecali, da gre za direktno indirekten let :).
Pa se je zgodba kmalu začela pisati drugače. Najprej smo v Bologni dolgo čakali na italijanske potnike, potem pa ugotovili, da so vsi vkrcani in da čakamo na »nekaj« drugega. Minute so minevale, kmalu se je odvrtela kar cela ura, mi pa smo še zmeraj čakali na vzlet. Ko smo v glavah premleli že vse možne scenarije, zakaj še zmeraj stojimo, nas je ogovoril šarmanten glas našega pilota v lepo razumljivi angleščini in povedal, da se nam iskreno opravičuje, a da je prišlo do napake pri dostavi hrane na letalo. Pa smo bili dobri še za dodatne pol ure. In tako smo po kakšni uri in pol čakanja zares poleteli proti Lizboni.
Kmalu so nam postregli s »težko« zasluženimi sendviči in verjetno je marsikoga obšla misel ali je bilo za obrok vredno čakati toliko časa. Je pa zato sledilo čudovito presenečenje nad Lizbono. Spet nas je ogovoril šarmanten glas našega pilota, ki je med poletom podal bistveno več informacij, o krajih nad katerimi smo leteli, kot to naredi večina pilotov…bi rekla naša MinkaJ
In potem pogled skozi okno…
Počasi dvigajoč se mesec na eni strani in pravljične barve zlato rožnatih odtenkov na drugi. Spodaj pa leno vijuganje reke Tejo v peneče se valove Atlantika. Trenutek spokojnosti in sreče tam nekje visoko, med nebom in zemljo.
In trajal je, ta trenutek vse do pristanka letala, ko dobim službeni sms: »Kupi fotoaparat in naredi atraktivne slike za novi e-časopis.
Pa sem šla. Na nočni lov za Canonom. Ampak to je že druga zgodba :).
Sara Alt