Piše: Roman Požeg
Prišla je pomlad in z njo daljši dnevi, vrabčki že zjutraj veselo čivkajo in nas zbujajo iz zimskega spanja. Telo se je v zimskih mesecih le nekoliko preveč uležalo, zato nas doleti spomladanska utrujenost in telo skozi vihrave hormončke doživi popoln šok, saj se iz zimske zaprtosti odpre kot prvi zvonček, trobentica ali tulipan. Vsak sončen in topel dan je kot razsvetljenje, vsak cvet na drevesu je kot sončni žarek, ki nas popelje tja v »sedma nebesa«. In ljubezen je v zraku! A kaj, ko so v naši rodni deželeci dogaja pomlad le enkrat letno (upam, da vam tudi večkrat na leto) …
… na Kubi pa je to le nekoliko drugače! Tam je pomlad vsak dan, vsak teden, vsak mesec, celo leto. Na ulicah je vedno in povsod možno videti razgreta in napol gola seksi ženska telesa vseh čokoladnih nians. Te žametna koža prelepe čokoladne barve, gosti, zvijajoči se naravni kodri, temne kot noč se bliskajoče oči in sploh znano pri kubanskih ženskah je njihova hoja, saj se celotno telo giblje popolnoma skladno in vsaka kubanska ženska iz koraka v korak deluje kot prefinjena Naomi Campbell na modni pisti! (čista erotika, vam povem!). In biti mulatka je: »Biti ogenj, biti mulatka je, da s pogledom posnemaš gazelo, levinjo, ki jo ljubiš.«


Seveda za ženskami ne zaostajajo niti kubanski zagoreli moški. Visok, postaven, kup mišic, beli zobje na rjavi podlagi, njihova pokončna »macho« drža; moški, katerega postaviš v izložbo, se usedeš in ga s svojimi ženskimi očmi samo občuduješ; verjetno pravi črni vitez na belem konju! In kaj lepšega si ženska lahko še zaželi? (To bo najbolje, da vprašate naše potnice, ki so že preživele te vznemirljive trenutke in znajo veliko bolje opisati kubanske moške, saj mi je kot moškemu prikrito tisto, kar vidijo ženske). In ob teh vročih pogledih in privlačnosti, seksipilu se človek vpraša kako to, da je rodnost tako majhna, saj je približno enaka naši? Jp, temu botruje slab ekonomski položaj in izredno nizka cena preservativov!


In tako se ti izredno hitro, nevede zgodi, da se zaljubiš in kaj je lepšega v življenju kot biti zaljubljen? Nič se ne more meriti z metuljčki v trebuhu, ko ne veš več kje se te drži glava, ko pogled na ljubljenega vzdrhti vsak del telesa, kjer življenje nima meja, kjer je vsak dan »mavričen« pa čeprav na popolnoma čistem nebu ni ne duha ne sluha o oblakih, dežju in soncu, ki nam zariše te prečudovite barve. Kako bi bilo lepo biti zaljubljen vsak slehern dan tega življenja! A realnost je, nažalost nekoliko drugačna. Živeti kubansko ljubezensko življenje je nekoliko težje kot si to mnogi predstavljajo, saj se pri tem spopadeš z raznimi begajočimi mislimi kot so:
- Ali je res prisotna ljubezen z obeh strani ali gre predvsem za denarno okoriščanje, pri katerem so ženske zahodnega sveta oproščene davka, saj kubanski moški veljajo za prave kavalirje!.
- Ali je res prisotna ljubezen ali gre le za izhod iz revnega življenja in proti lepši, obilnejši zahodni prihodnosti?«
- Ali me bo v lepšem, obilnejšem svetu še ljubila in si ne bo našla nekoga bolj premožnega?
- Ali bi se preselil v to prečudovito tropsko deželico in užil družinsko življenje, a kaj ko zato potrebuješ neomejena denarna sredstva.
- Ali je … in bo ljubezen večna …?


Vendar pa so te begajoče misli popolnoma odveč, saj pravijo: »Ljubezen je brezmejna in večna, če si le najdemo svojo dušo dvojčico.« In če je prava, boste potrebovali veliko mero potrpežljivosti 
P.S. Upam, da na boljše, lepše, zaljubljeno …
Pa srečno!
