Piše: Primož Debevec
Šrilanka. Biser Indijskega oceana, ki skriva v sebi mnogo lepot in zgodovine. Eno izmed teh čudes je Sigiriya, kar v prevodu pomeni Levja skala. To je naš današnji cilj raziskovanja Šrilanke.
V osrčju otoka sredi prostrane ravnine se dviga mogočna skala, ki kot nepremagljiva utrdba kljubuje zobu časa. Na njej najdemo ostanke starodavnega mesta iz petega stoletja. Mesto, katero je služilo kot zatočišče kralju Kasyapi pred osvajalci. Mesto je bilo skrbno zasnovano. Že daleč preden pridemo do vznožja stene in vzpona proti utrdbi na vrhu, naletimo na ostanke obzidja in varovalnih jarkov. Znak, da je vsiljivec moral dvakrat premisliti, preden se je lotil napada.
Izza obrambnih zidov se prikaže že prva lepota mesta. Vodni vrtovi. Čudo takratne znanosti in arhitekture, saj so tam fontane, ki ob dežju še danes brizgajo v zrak in ustvarjajo osupljiv prizor igre vode.
Z vodnimi vrtovi se počasi pričnemo dvigati po stopnišču, da nas popelje mimo votlin, v katerih so pred mnogimi leti živeli budistični menihi in širili znanje neukim prebivalcem Lanke. Nad votlinami se prično ostanki stavb kraljevega spremstva in širšega dvora. Vidimo tudi prostor, kjer je kralj s svojo skupščino razpravljal o dogajanjih v svojem kraljestvu in okolici ter sprejemal odločitve.
Tu naletimo tudi na krotilca kač, ki s svojo piščaljo izvablja ples iz para kober in poskuša zaslužiti kakšen kovanec ali dva. Zanimiv prizor, a seveda si želimo videti še več.
Pot se potem nadaljuje naprej po stotinah stopnic, ki nas dvignejo do jam, kjer so ohranjene freske iz tistega časa. Odlično ohranjene, kot da bi bile narejene včeraj, nam s svojo umetelnostjo še vedno jemljejo dih in so inspiracija za prenekatero rimo.
Vzpenjamo se naprej do naravne ploščadi pod vrhom gore, kjer je bil vhod v palačo, ki je stala še nekaj deset metrov višje, na samem vrhu. Vhod je bil v obliki ležečega leva, kjer so obiskovalci vstopali skozi žrelo na stopnišče, ki je vodilo v palačo na samem vrhu. Danes sicer vidimo samo še ostanke, levje šape, a vseeno lahko začutimo mogočnost kraja.
Palače danes ni več, vidimo samo še ostanke zidov, bazenov in prestola, a vseeno se čuti izjemnost graditeljev. Brez težav si lahko predstavljamo, kakšen mogočen vtis je stavba morala pustiti na vse obiskovalce tistega časa, saj ga pušča tudi na nas danes. Več kot sto metrov nad tlemi se je nahajala izjemna zgradba z bakreno streho, ki se je morala svetiti in biti videna skoraj po celem kraljestvu, saj je razgled izjemen. Tudi mi lahko uživamo v čudovitih razgledih na okoliške pokrajine, ki se raztezajo na vse strani, kamor nam seže oko, na desetine kilometrov daleč.
Sigiriya, zavarovana kot UNESCO-va kulturna dediščina, je eden izmed najlepših spomenikov Šrilanke. Več kot vredna ogleda nas vabi, da se potopimo v lepote in doživimo vzdušje življenja starodavne šrilanške civilizacije. Tudi mi smo jo doživeli. Odšli smo zadovoljni, polni novih vtisov in zgodb in komaj čakamo, da lahko o njih pripovedujemo.
