Piše: vodnica Sandra Modic
Osnova šrilanške kuhinje je brez dvoma riž. Velikokrat ga pripravijo samega, brez dodatkov. Najpogostejša kombinacija pa je s karijem, pri čemer je riž še vedno glavna sestavina. Na krožniku dobimo velik kupček riža, poleg pa različne kari omake. Karije pripravljajo predvsem iz zelenjave, mesa in tudi rib. Prav posebna specialiteta je kari, narejen iz kruhovca. Pogosto rižu s karijem dodajo še kakšen kos piščanca in žlico samobola, ki je namenjen obogatitvi okusa, saj je precej pekoč. Večinoma je narejen iz mešanice čilijevega prahu, sesekljane čebule, naribanega kokosa in soli. Šrilančani verjamejo, da hrano lahko okusimo le, če jo jemo s prsti, zato riž s karijem oblikujejo s prsti v kroglico in si jo potisnejo v usta.
Začimbe imajo pomembno mesto v šrilanški kuhinji, kajti hrani dodajo posebno noto. Prednost je, da vse pridelajo na otoku. Najpogosteje uporabljajo čilijev prah in sveže narezan čili, kurkumo, kumino, česen … Glede na veliko porabo čilija ni nenavadno, da so na Šrilanki zelo priljubljene vražje jedi, ki so pripravljene s posebno pekočo omako. Seveda pa ima prav posebno mesto cimet, ki ga dodajo predvsem sladicam. Šrilanški oz. cejlonski cimet slovi kot pravi cimet, sama dežela pa kot največja proizvajalka cimeta na svetu.
Najbolj priljubljena ulična hrana so gotovo rotiji. Gre za prigrizke, ki nekoliko spominjajo na palačinke. Lahko jih jemo same, pogosteje pa so polnjeni. Krompir z zelenjavo, ribe, jajca in karijevo meso so značilni nadevi. Zelo znana jed je tudi kotu roti, pečena mešanica nasekljanega rotija z zelenjavo, jajcem ali mesom. Jed lahko slišimo že od daleč, saj kuharji pri pripravi uporabljajo dva posebna noža, s katerima sekljajo po kovinski površini, namenjeni za peko.
Šrilančani so tudi zelo sladkosnedi. Značilna sladica je bivolji jogurt oz. kurd s trikulom, palminim sirupom. Jogurt prodajajo na tržnicah v glinenih posodicah. Priljubljen je tudi kiri bath, riž, skuhan v mleku, ki ga sladkajo s sirupom ali medom. Posebnost te jedi je, da je prva “prava” hrana, ki jo dajo otroku.
Seveda pri sami kulinariki ne moremo mimo napitkov. Na Šrilanki se lahko hitro odžejamo s svežimi kokosi, ki jih lahko kupimo kar ob cesti. Spretni prodajalci z malo mačeto v kokos naredijo luknjo in vam v roke večinoma potisnejo še slamico. Kokosova voda je zaradi visoke vsebnosti elektrolitov izredno dobra proti dehidraciji. Na vsakem koraku lahko dobimo tudi črni čaj z mlekom, ki je del angleške zapuščine.
Na Šrilanki pa so priljubljene tudi alkoholne pijače. Zelo poznan je toddy oz. palmino vino. Pridobijo ga tako, da z vrvico zavežejo palmin cvet in pustijo, da se sok nabira v nastavljenih posodicah. Spretni pobiralci nato splezajo po palminem deblu in sok, ki je zaradi vročine že delno fermentiran, zberejo. Ko toddy destilirajo, dobijo arak oz. palmin rum. Najboljša je kombinacija z ingverjevim pivom, sladko brezalkoholno mehurčkasto pijačo.
Nazdravili bomo pa na Šrilanki!
Invalid Displayed Gallery