Bolj ko potujemo na zahod Krete, bolj divja in prvobitna postaja pokrajina. CHANIA je verjetno najlepše mestece na otoku. Seveda se lepote ne da meriti, vsakemu popotniku pod kožo zlezejo drugi detajli, ampak po mnenju mnogih ima Chania poseben čar, ozke uličice mesta, pridih starodavne turške nadoblasti, prelepo pristanišče, ki je ponoči romantično osvetljeno, številni bazarji, trgovinice, lokali , mediteranske vonjave, domačini in turisti pomešani med seboj, vse poteka zelo počasi, vsaka kava se pije počasi in vsaka čaša domačega vina še počasneje …
Na skrajnem jugozahodnem 
delu Krete se nahaja majhen peščen otoček Elafinisi. Kot bi zgrešil svojo pozicijo, saj bi bolj sodil v tropske kraje s svojim videzom in izjemno turkiznim morjem. Nanj pridemo kar peš po ozki peščini, ki spaja otok s kopnim. Pesek pod našimi nogami je rožnato obarvan, pravzaprav je pomešan z zdrobljenimi školjkami …
Legenda je kruta … Na velikonočni ponedeljek 24.4.1824 se je na to lepo plažico, ki je bila takrat povsem bele barve, zateklo nekaj sto grških mater in otrok, skupaj s približno 40 oboroženimi možmi. Čakali so ladjo, ki bi jih peljala s Krete nekam na Jonske otoke, bežali so pred Turki. Vendar ladje ni bilo … in umakniti se niso mogli nikamor. Turki so pobili prav vse … Prelita kri je napojila belo obalo in školjke in še danes je rožnata barva
spomin na ta dogodek.
Danes je Elafinisi fantastičen cilj vseh, ki obiščejo Kreto. Otoček je zaščiten kot naravni rezervat in vključen v verigo Natura 2000. Zato le pridemo, po otočku raziskujemo, plavamo v turkiznem morju, uživamo na peščeni obali in se zvečer vrnemo v bolj obljudene dele Krete …
Na poti na Elafinisi obiščemo tudi kraško jamo z nenavadno pravoslavno cerkvico Agie Sofije in samostan Zlata stopnička, ki se pne visoko na skali nad Libijskim morjem. Vse je povezano z nenavadnimi zgodbami, legendami, ki nas navdušijo, ampak naj 
ostanejo skrivnost, ki bo našim popotnikom odstrta na potovanju.
Šesti dan potovanja se bomo vkrcali na veliko ladjo, nekdanji trajekt, ki so ga spremenili v udobno potniško ladjo, ki nas pelje na otok GRAMVOUSA. Ta se nahaja na severozahodnem delu Krete, torej severno od otočka Elafinisi. na Gramvousi so Benečani zgradili eno od številnih trdnjav, s pomočjo katerih so se borili proti Turkom. Ko se ladja zasidra, večina turistov takoj zasede lepo plažo na otoku, mi pa se bomo povzpeli na vrh trdnjave. Pot vodi po “frigani” – to je izraz za nizko makijo, ki je tu še ohranjena. Močno diši po mediteranskih oljih, sivki, v zraku je nekaj
posebnega, ko se približamo mogočnemu obzidju na vrhu (dolgo je več kot 3 km!!), se nam kar zdi, da se bo od nekod prikazal beneški vojak z značilno trirobo kapo na glavi.
Z vrha je izjemen razgled na morje in razgiban del otoka pod nami. V bližini je plitvina Balos, ki jo obiščemo v drugi polovici dneva. Tu lahko plavamo na odprtem morju, ali pa se namakamo v zelo vroči in zdravilni vodi lagune in se mažemo z zdravilnim blatom …
Ladja ponuja izjemno udobje, dobro hrano v restavraciji, zabavo na palubi, otroško sobo z igrali za otroke in še kaj. Dan, ki ga preživimo 
na Gramvousi, nikoli ne pozabimo.
Zvečer, ko se noč spusti, pa je čas za kulinarično razvajanje.
Le kje lahko jemo boljšo grško hrano kot na Kreti!
Od različnih solat, hrustljavih sirovih pit, bureka, ki tu ni burek, kot ga poznamo mi, pa do različnega na žaru pečenega mesa, bogato posutega z začimbami …
Če pa smo kje na plaži zvečer, nas ne sme začuditi, da se dnevna zabava na plaži preko večera podaljša kar v noč … po tem je Kreta namreč prepoznavna …
Daša G.M.
