Če bi vam kdo kdaj rekel, da boste šli na Kreto smučat, ali celo turno smučat, bi se verjetno prav prijetno nasmehnili in si mislili svoje. In vendar je res. Pozimi pade na Kretskih gorovjih Lefka Ori ( Bele gore), Idi in Dikti tudi meter in več snega, ki omogoča prave zimske vzpone in divjo smučarijo …
Na Mont Idi ali Psiloritis se vzpenjamo po razglednem travnem pobočju.
Globoko pod nami valovi morje , diši po eteričnih oljih številnih grmičkov, skozi katere je speljana pot. Stopamo za izkušenim gorskim vodnikom Dimitrisom Batsakisom. Vprašanja KDAJ, KJE, KOLIKO ČASA … so prepovedana. Prepuščamo se naravi, njegova grška angleščina nam odkriva izjemno pestrost rastlinskega in živalskega sveta Krete. Kar 3000 različnih rastlin so odkrili biologi na Kreti do zdaj in mnoge so v gorah. Tu in tam zagledamo kozice KRI – KRI. Pogovor se zasuče od narave do ljudi, do Kretčanov, ki so kleni in ponosni ljudje, ki še vedno živijo po svoje, čeprav so nanje vplivala stoletja nekih tujih oblasti … Ali veste, da mora imeti vsak pravi Kretčan doma 3 velike posode? V eni je olivno olje, v drugi vino in v tretji raki – tropinovec … In, da vsaka prava otoška gospodinja dela sir feta sama, doma, iz domačega mleka …
Pot na Mont Idi pomeni nekakšno osvoboditev. Hoja ni naporna, tehnično je nezahtevna. Na višini 2000 metrov ni več vroče, ves čas rahlo pihlja. Na vrhu 
začutimo veliko zadovoljstvo. Proti jugu se razprostira Libijsko morje. Od tu, pa do Afrike je samo še morje …
Samarija – fantastična soteska, najdaljša v Evropi … Zgodaj zjutraj, tema je še, ko se že peljemo v minibusu na planoto Omalos. Ta se razprostira na višini med 1050 in 1200 metri. Ko izstopimo, se že malo dani. V kamniti planinski koči nas čaka zajtrk, svež vroč kruh, sir, olive in čaj. Podpremo se in se odpravimo na začetek poti. Marsikomu bo ta izlet zelo všeč, saj se hoja začenja na najvišji točki , torej na planoti Omalos, potem pa se začnemo spuščati …
Kar 18 km je dolga soteska Samaria. Zaščitena in nedotaknjena narava 
nas osupne. Povsod je dovolj vode, saj teče skozi sotesko potoček, ki se s pritoki razvije v reko. Kadar nam je vroče, se preprosto osvežimo z bistro pitno vodo. Okoli nas se narava ves čas spreminja. Od gorskih trat in višinskega gozda na najvišji točki, do tipičnega mediteranskega rastja tik ob morju. Naselje Samaria je opuščeno, saj so prebivalce preselili, ko so sotesko razglasili za strogo zaščiteno območje. Njihove idilične kamnite hiše samevajo, prav tako nekdaj rodovitne terase. Seveda se vprašamo, če je bila selitev smiselna …
Na lepih krajih so urejena počivališča, ob izhodu iz soteske pa se nahaja lepa plaža. Brez senčnika ne bo šlo, po 3 do 5 urah hoje pa je največji užitek toplo in izjemno čisto Libijsko morje, v katerega se vržejo prav vsi. Da bi prišli nazaj v civilizacijo, imamo le dve možnosti.
Po soteski nazaj na planoto Omalos … OJOJ!!! Tega se nihče ne loti, saj je veliko bolj privlačna druga možnost – z ladjico se peljemo do sosednje vasice, kjer nas pričakajo avtobusi in kombiji …
Oh, Samaria, soteska, ki je ne pozabiš …
PALAČA V KNOSOSU je seveda točka, ki je obiskovalci Krete preprosto želijo videti.
Nekaj kilometrov južno od glavnega 
mesta Krete Irakliona se razprostira eno od najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu. Na Kreti se je namreč okoli leta 1750 pred našim štetjem razvila MINOJSKA KULTURA, imenovana po znanem kralju Minosu. Prebivalci so zgradili ogromno palačo iz domačega kamna, v značilnem slogu, s slikovitimi stebrišči, izjemnimi freskami ( delfini, skok čez bika, darovanja …), z odprtim dvoriščem, kraljevimi sobami, prestolno dvorano, skladišči za vino, moko in olje, z labirintom za mitološkega Minotavra, ter številnimi hišami za meščane. Poznali so že vodovod, kanalizacijo in centralno kurjavo. Bili so uspešni obrtniki in trgovci …
Večina najbolj dragocenih predmetov, ki so jih 
našli arheologi, so na ogled v Arheološkem muzeju v Iraklionu. Izkopavanje palače v Knososu je povezano z angleškim arheologom sirom Arturjem Evansom, ki je Kreti posvetil svoje življenje. Prihajali pa so in še prihajajo številni drugi.
Še danes ni povsem dokazano, kako je Kretska kultura propadla. Verjetno je bil propad posledica izbruha vulkana na Santoriniju in sočasnega katastrofalnega potresa …
In kako bomo Kreto raziskovali mi?
Na ta največji grški otok bomo prileteli v soboto 6.julija. Naslednji dan obiskali Knosos in Iraklion, se tretji dan podali na Mont Idi in četrti dan potovali po otoku do juga. Naslednji dan pa se bomo prepustili čarom soteske Samarije …
Vas zanima še kaj več??
Berite naš elektronski časopis ali pokličite na agencijo!
Daša G.M.
