Piše: Branko Struga
Čeprav je beseda indijska, se zdaj uporablja vsepovsod po svetu. Je del metafizičnih špekulacij, akademskih razprav, ezoterike in tudi popularne kulture. Zakaj? Ker je edini koncept, ki naslavlja človekovo zmedenost, ko ta poskuša razložiti trpljenje v našem svetu. Kako drugače razumeti bolečino kot del naših življenj? Nekončan katalog barbarstev, konfliktov, ki je del človeške izkušnje odkar pomnimo.
SUTRA 1 Karma kaže, kako postati stvarnik svoje kreacije s prenosom odgovornosti z nebes na sebe, kako oblikovati svojo prihodnost.
Kaj je karma? Beseda pomeni akcijo. Odziv. Delimo pa jih na dobre in slabe. Karma bi naj bila lista dobrih in slabih del, tehtnica med pravimi in napačnimi odločitvami, med krepostmi in grehi. Za druge je kronika božjega računovodje, ki ljudi razvršča med blagoslovom in trpljenjem materialnega sveta.
Obe dojemanji nista le napačni, sta tragični. Karma nima nič z nagrajevanjem in kaznijo. Nič z božjo palico in korenčkom, nič z božjo dobroto in kaznijo. Pomeni le, da mi sami oblikujemo svojo prihodnost ali usodo. To je moja karma pa pomeni, da sem jaz sam v popolnosti odgovoren za svoje življenje. Usmerjamo torej svojo prihodnost, predvsem in v celoti pa oblikujemo doživljanje in oceno svojega življenja.
S poznavanjem karmičnih zakonitosti se v avtu svojega življenja presedemo iz sopotnikovega sedeža za krmilo. Naenkrat sami vozimo avto svojega življenja! Karma pomeni akcijo, vendar ni le skupek fizičnih del. Je akcija na treh nivojih, telesnem, miselnem in energetskem. Karkoli storimo na enem teh treh področij, pusti pečat v nas. Svet okoli sebe zaznavamo s petimi čutili. V vsakem trenutku smo bombardirani s te vrste sporočili. Čez čas neverjetna množica podatkov v nas oblikuje nek vzorec, ta pa preraste v trende obnašanja, ki oblikujejo naš značaj.
Osebnost bi naj bila naša prava narava. Velja pa tudi obratno: če um oblikuje dojemanje naše okolice, je karma usmeritev do življenja, ki smo jo v podzavesti ustvarili sami in jo lahko tudi spremenimo. »Jaz« je torej nabor navad, konceptov, predsodkov in teženj, ki smo jih oblikovali sami skozi čas, brez da bi se procesa zavedali. Če bi isto delali s polno zavestjo, bi bil rezultat drugačen, vse bi oblikovali pozorno in si za svojo izbiro vzeli čas. Ker smo prisluhnili diktatu nepremišljenih reakcij in teženj, je v naših življenjih veliko grenkobe in kroničnega nezadovoljstva, ja, kar nesreče.
Karma je torej star življenjski program, ki smo ga spisali, brez da bi se tega zavedali! Določeni spominski vzorci se vračajo, življenje postaja vse bolj rutinsko, ponavljajoče se in ciklično. S časom smo vedno bolj ujetnik svoje preteklosti.
Karma torej ni nek zunanji sistem zločina in kazni, ampak notranji krog, ki ga poganjamo sami! Če bi bila zunaj nas, bi morali za pomoč prositi boga, a ker ni, lahko kar sami zavihamo rokave!
Kar se tiče zunanjosti, je lahko nov dan, lahko smo v novi službi, imamo nov dom, novega partnerja, otroka, preselili smo se v novo deželo, a naša notranjost je še vedno ujeta v isti ponavljajoči se krog mentalnih reakcij in psiholoških teženj. Vse se je spremenilo razen naših reakcij. Še naprej lahko spreminjamo zunanje dejavnike, a nič ne spremeni naše izkušnje, ker ne znamo spremeniti karme. Kot da nekdo drug pritiska naše gumbe, nekdo drug obrača volan v avtu našega življenja.
Karma je podzavestna, prisilna in globoko ciklična, sistemi prenosa pa tako globoki, da lahko izgubimo telo in um, pa se bo naša življenjska energija še vedno ravnala po našem karmičnem zapisu (reinkarnacija!).
Karkoli naredite s telesom, umom ali energijo, pušča sledi, nek zapis. Več se jih oblikuje v namene. V Indiji jih imenujejo vasana, vonj. Vonj, ki ga posredujemo, privlači določene življenjske situacije. Vse, kar prihaja k nam ali pa gre od nas, je določeno z našo vasano. Ta pa je v skladu z nakopičenim spominom ali karmično vsebino. Če vidimo pred sabo tisoč obrazov, nas bo naša vasana vlekla k nekomu, ki ima podobne ali pa celo iste usmeritve. Velja tudi za življenjske situacije in priložnosti.
Danes zagotovo vemo, da psihološke in čustvene travme prispevajo k riziku za duševne in telesne bolezni.
Kako ozavestiti vasano? Za določen čas se oddaljimo od tega, kar imamo radi, si želimo in imamo za najbolj dragoceno. Intenzivnost bolečine nam največ pove o naravi in globini naše vasane. Zdaj, ko smo jo ozavestili, lahko začnemo delati na spremembah!
Iz knjige SADHGURU – A yogi’s guide to crafting your destiny
