Piše: Urška Babič
Križarjenje po Italiji, Španiji in Franciji >>
In točno to smo naredili – s sopotniki smo v zgodnjih jutranjih urah krenili proti Benetkam, kjer smo se vkrcali na vlak. Začel se je prvi del naše pustolovščine. S Frecciarosso (rdeča strela) smo se odpeljali vse do Neaplja. Na poti so mimo nas švigala italijanska mesta in idilični toskanski griči, čisto na koncu pa smo uzrli veličasten Vezuv. Iz postaje smo se odpravili v pristanišče, kjer smo vstopili na naš plavajoči dom za naslednjih osem dni. Na luksuzni križarki ne manjka udobja, dobre hrane, zabave in prijaznih nasmehov posadke. Več kot 1400 članov šteje in vsi so tam z enim namenom – da nam pričarajo nepozabno doživetje.
Začeli smo raziskovati ladjo in nismo bili čisto prepričani, če bomo teden dni dovolj, da odkrijemo vse njene kotičke. Koliko barov, bazenov in trgovinic. In restavracij – ste za mehiško kuhinjo ali za japonsko? Morda raje steak ali pizza? Možnosti je več kot dovolj. Na sedmi palubi so nas obdale neonske barve igralnih avtomatov v casinoju, na osmi palubi pa smo se sprehodili po čudovitem wellnessu. Tudi za družine je poskrbljeno. Na ladji so igralni kotički za otroke, aquapark in celo zipline za adrenalinsko doživetje. Svoj najljubši kotiček sem našla na zadnji palubi. Kako čarobno je ob sončnem zahodu opazovati valove in biti v trenutku tukaj in zdaj. S sopotniki smo vstopili v novo potovalno resničnost in se ji popolnoma prepustili.
Naš prvi postanek je bil v Livornu, od koder smo se odpeljali do Pise. Pod toplim toskanskim soncem smo se sprehodili po Trgu Čudežev in zrli v znameniti poševni stolp. Ali ste vedeli, da so v preteklosti poskusili ustaviti nagibanje stolpa kar s tekočim dušikom? Ideja se ni izkazala za najboljšo, vendar pa so z drugimi metodami uspeli utrditi stolp za naslednjih 300 let. Po odlični italijanski kavi in kosilu smo se vrnili na ladjo in nadaljevali pot proti Franciji.
Prebudili smo se v Marseillu in se odpravili na sprehod po mestu. Na poti smo nakupili milo Savon de Marseille in se posladkali s tradicionalnim marseillskem pecivom. Povzpeli smo se do cerkve Notre Dame de la Garde in občudovali razgled na staro pristanišče in trdnjave iz časa Sončnega kralja. Pred starim pristaniščem na otoku stoji tudi znameniti zapor Château d’If, od koder je v Dumasovi zgodbi pobegnil grof Monte Cristo. Polni vtisov smo se vrnili na ladjo in pot nadaljevali proti Španiji.
Tretji dan smo preživeli v Barceloni. Kako čudovite so Gaudíjeve stvaritve! Casa Batlo, La Pedrera in Sagrada Familia nam dajo občutek, kot da so prišle iz druge dimenzije. Sprehodili smo se še po Gotski četrti in dan zaključili na živahni La Rambli. Na tržnici La Boqueria smo bili postavljeni pred težko izbiro. Paella, iberski jamon, frigana hobotnica, churrosi, sokovi vseh vrst in še in še..
Četrti dan je bil dan plovbe. Vsak je dan preživel v svojem ritmu, v svojem najljubšem kotičku na ladji. Jaz sem si dopoldan rezervirala v savni, kjer so me simpatični Švedi poučili o njihovem načinu savnanja.
Peti dan smo pripluli v Afriko! Po evropskih mestih smo prišli v nov svet, v svet Berberov. Izkrcali smo se v Tuniziji in si v Kartagini ogledali staro feničansko pokopališče, ki še danes buri duhove. Za tem smo se odpravili na biser Tunizijske obale, idilično umetniško vas Sidi Bou Said. Skozi bazar smo se sprehodili do znamenitih belih hišk z modrimi okni, ki so obdane z vijoličnimi bugenvijilami. Kakšna paša za oči! Za tem obvezno sladek črni čaj z meto in hop nazaj na ladjo. Jutri nas čaka Palermo!
Šesti dan smo prišli na Sicilijo, kjer nas je zdramil mestni vrvež v Palermu. Ogled najbolj živahnega mesta na našem potovanju smo pričeli z znamenitim Teatrom Massimo, kjer so posneli tretji del filma Boter. Tudi sama sem posedela na stopnicah in si predstavljala, kako Michael Corleone v rokah drži svojo Mary. Nato ogled normanskih mojstrovin in največje tržnice. Seveda ni manjkala pesem Sarà perché ti amo, ki smo jo sopotniki zapeli skupaj z domačini. Za konec še postanek za pistacijev gelato in cannolo siciliano. Ciao Sicilia!
Prišli smo do konca našega potovanja. Koliko različnih dežel in mest smo imeli priložnost spoznati. Koliko ljudi je prečkalo našo pot, ki nam bodo za vedno ostali v spominu. Ter seveda naša ladja. Vsak dan smo se sopotniki zbrali na večerji in delili naša doživetja ter prigode. Po večerji smo se razkropili po ladji. Odšli smo na ples, na karaoke, na predstave… zabave pozno v noč res ni manjkalo.
Pred odhodom na vlak proti Benetkam smo naredili še zadnji postanek v Pompejih. Časovna kapsula iz prvega stoletja nas je navdušila, a obenem smo s strahospoštovanjem opazovali vulkan, ki se dviga nad mestom. Pred nami je bila dolga pot domov, a kljub temu smo jo preživeli z nasmehom na obrazu. Kako ne, ko pa je bil za nami tako čudovit teden. Križarjenje je edinstven način potovanja in raziskovanja dežel, kjer imamo na dosegu roke tako udobje, kot dogodivščino. Se že veselim naslednjega potovanja!