Piše: Anika Odar
Kaj veste o Portugalski? To je vprašanje, ki ga navadno zastavim sopotnikom na začetku potovanja. Odgovori se običajno nanašajo na vino porto, Atlantik, Lizbono, nogomet, Cristiana Ronalda in morda še na fado. Vse to drži, vendar je Portugalska še mnogo več. Je evropska država, ki nam je v mnogih pogledih podobna, a Portugalci marsikaj počnejo tudi drugače. To nas ob prvem stiku z njimi morda preseneti. V spodnjem zapisu izpostavljam pet stvari, ki jih Portugalci počnejo drugače od nas.
1. Prestavo nižje
Hitro ugotoviš, da stvari ne tečejo po srednjeevropskem urniku. Vsaka stvar traja nekoliko dlje, obedi pa so »sveti čas« dneva. Nihče nima občutka, da mu življenje beži iz rok, ali sindroma FOMO (fear of missing out – strahu pred tem, da bi kaj zamudil). Portugalci ne hitijo, pa ne zato, ker ne bi znali, ampak ker v tem ne vidijo smisla. Popotnik, ki prihaja iz okolja, kjer velja: »če se avtobus ne pojavi točno ob času, bomo jezni; če je na cesti kolona, bomo živčni in razmišljali, kje vse bi že bili, če bi bila cesta prazna«, se lahko sprva znajde pred izzivom portugalskega dojemanja časa. A z nekaj sreče se tudi sinovi in hčere planin sprostijo ter zaplavajo v portugalski resničnosti. Takrat življenje postane lepo – mogoče celo tako zelo, da se sploh ne bi več vrnili v svoje hribe in doline. Ali pa se vrnemo obogateni z miselnostjo: »Saj bo vse, ko bo.«
2. Kultura kave
Tudi pri nas rečemo, da gremo na kavo. A to po navadi pomeni, da sediš dve uri, ali pa sploh ne piješ kave, temveč pivo ali čaj. Zraven imaš telefon, mogoče knjigo ali računalnik, ali pa preprosto klepetaš. Kako pa je, ko gredo Portugalci na kavo? Naročijo kratko kavo – espresso. Temu rečejo um café ali uma bica. Izraz naj bi pomenil »Beba Isto Com Açúcar«, po slovensko: »Popij to z nekaj sladkorja.« Najraje jo spijejo kar stoje ob šanku. Gre za kratek odmik v dnevu, trenutek s skodelico kave v roki. To me spomni na sveti čas v muslimanskem svetu, kjer se ljudje večkrat na dan umaknejo k molitvi in ostanejo sami s seboj. Kaj pa mi – imamo svoj »sveti čas« v dnevu?
3. Ko sediš, sediš. Ko hodiš, hodiš.
Na kulturo kave se navezuje tudi naslednja stvar, ki si zasluži posebno mesto. Opaziš jo po nekaj dneh: Portugalci znajo biti tam, kjer so. Če sedijo na klopci ali v kavarni, res sedijo. Če hodijo, hodijo. Ni stalnega preklapljanja med telefonom, opravki in pogovorom – te »razpršenosti«, ki je nam tako dobro poznana, je precej manj. In to zadane. Si tukaj in zdaj. Ne na milijon koncih hkrati.
4. Saudade
Tako zelo portugalsko, da razumeš deželo šele, ko razumeš to besedo. Saudade je skoraj neprevedljiv izraz. Nekaj med nostalgijo in melanholijo, a hkrati obsijano s toplino sončnega zahoda. Gre za spomin na nekaj dragocenega in hvaležnost, da se je to sploh zgodilo. Kje to začutiš? V fadu – portugalski glasbeni zvrsti, najbolje zvečer na ulicah Alfame. Lahko pa tudi ob pogledu na Atlantik, med sprehodom po mestu ali vožnjo med hrasti plutovci. Vsak ima svoj saudade – tako Portugalec kot Slovenec. Le da ga Portugalci znajo ubesediti. Kaj pa z njim naredimo mi?
5. Atlantik
Portugalsko pogosto primerjamo s sredozemskimi državami Evrope, a na koncu ugotovimo, da je drugačna. Leži namreč ob neukročenem, divjem in hladnem Atlantiku. Španija, Italija, Francija in Grčija pa ob Sredozemskem morju. Atlantik zagotovo ni tako topel, da bi se v njem brezskrbno namakali. Je nepredvidljiv, a hkrati prinaša svežino. Plaže so čudovite, pogosto pa jih spremljajo veter in visoki valovi. Če imamo srečo, najdemo kotiček, kjer lahko varno skočimo vanj in začutimo življenje, ki steče skozi nas. Atlantik je kontrast: na eni strani popolna svoboda in brezmejnost, na drugi nevarnost in neznano. Portugalci so ljudje, ki so se od nekdaj ozirali v neskončnost morja. Le kako jim je bilo, ko so se podajali v svet brez zemljevidov in »Google Mapsa«, kot ga poznamo danes?
Ta trenutek je v besede ujel portugalski pesnik Luís de Camões: »Kjer se kopno konča in morje začne.« Seveda je mislil na Cabo da Roca, skrajno zahodno točko Portugalske in celinske Evrope. A kaj, če bi tam stali mi pred 600 leti in se podajali v neznano?
Pet misli, ki prijazno vabijo v portugalsko resničnost – ali pa vas spomnijo na vaše popotovanje po tej deželi. Vedno dobrodošli na Portugalskem. Obrigada.
