25. jan, 2023   Agencija Oskar, Jordanija, Vodniki  

 

Jordanija – skriti dragulj Bližnjega vzhoda

Piše: : Igor Podgoršek

Potovanja v Jordanijo

V svetu turizma na Bližnjem vzhodu je Hašemitska kraljevina Jordanija, novinec v poslu. Samo peščica tistih, ki obiščejo sosednji Izrael in Egipt se nameni obiskati tudi Jordanijo, pa ne bi smelo biti tako.

Že Sveto pismo opisuje dva svetova, ki se srečata v Jordaniji: svet ljudi na rodovitnih območjih ob Jordanu in svet nomadskih prebivalcev puščave. Vtisi in izkušnje, ki jih ponuja Jordanija, so tako raznoliki kot pokrajine in prebivalci te majhne države na stičišču med Azijo in Afriko.

Večji del Jordanije je ena sama puščava, kljub vsemu pa država zato ni puščobna, saj boste v tej deželi lahko našli visoke pečine in dramatično rdeč pesek na skrajnem jugu in neskončne planjave vulkanskega bazalta na vzhodu. Griči bogati z oljkami se raztezajo nad razpoko jordanske doline, ki se nato spušča do Mrtvega morja, najnižje točke na svetu. Središče države je prekrito z valovitimi pšeničnimi polji, ki jeseni nepoznavalcu izgledajo kot puščava prepredena s prostranimi kanjoni obrobljenimi s sušnimi, skalnatimi gorami. Na skrajnem južnem koncu države plaže obkrožajo tople vode Rdečega morja, kjer so najbolj spektakularni koralni grebeni na svetu.

Na vzhodnem robu visokogorja leži jordanska prestolnica Aman, ki je bila nekoč zgrajena na sedmih gričih. Že dolgo nazaj se je mesto razširilo v okolico in se razvilo v pomembno bančno in trgovsko središče. Mesto je relativno mlado, a v uličicah okoli mošeje kralja Hussein trgovci z začimbami širijo orientalski pridih. Aman poleg hriba citadele in rimskega gledališča ponuja marsikaj za doživeti in je na nek način naravni naslednik libanonske prestolnice Bejrut, urbanega središča Bližnjega vzhoda.

Iz Amana lahko hitro (ah, če vprašate domačine, se v Jordaniji nikamor ne pride prav zares hitro) pridemo do severa Jordanije: al Ghor, kot Jordansko dolino imenujejo Arabci, ki se nahaja na več delih pod morsko gladino, je skupaj z hribovjem okoli Ajluna žitnica Jordanije. Na vzhodu leži gosto naseljeno severno visokogorje, svetopisemski Gileád, ki ga je Mojzes dal Manásejevemu sinu Mahírju in ta se je tam naselil. Najbrž je Mojzes že vedel zakaj, saj je hribovje, pokrito z oljčnimi in borovimi nasadi ter z zmernim podnebjem. Na severu meji na reko Yarmuk, na jugu na starodavni Jabbok. Pod helenistično in rimsko vladavino so tu cvetela mesta Dekapolisa, vključno z Jerashom, Gadaro in Pello.

Skalnata, suha ravnina prevladuje nad celotnim vzhodom Jordanije. Sovražnemu okolju kljubujejo zgolj nomadski rejci koz in ovac, zato se ta regija imenuje tudi Badiyah – dežela beduinov. Severneje, v Hawranu, prevladuje črni bazalt. Sredi te samotne, zapuščene regije so tako imenovani puščavski dvorci, rezidenčne palače Umajadov iz zgodnjih islamskih časov, kot so Qasr al Mushatta, Qasr al Kharana, Qusair Amra in Qasr al Hallabat.

Mrtvo morje, ki leži več kot 400 metrov pod morsko gladino in je najbolj slano vodno telo na Zemlji (no mogoče so kakšna jezerca v Atakami, na severu Čila, še bolj slana, vendar to boste morali raziskati sami). Mrtvo morje ima samo dotoke, nima pa odtokov. Kdor se kopa v tej »zdravilni brozgi«, se ne more potopiti zato more poustvariti znamenito fotografijo iz osnovnošolskih učbenikov – seveda s časopisom.

Domnevno mesto Jezusovega krsta, ki so ga šele pred kratkim odkrili, se nahaja na severnem robu Mrtvega morja. Na jugu je Wadi Arabah, ki se pri Aqabi izteče v Rdeče morje. Sliko zaznamujejo ravne pokrajine sipin z redkim grmičevjem in akacijevim rastlinjem. Zaradi padavin v visokogorju so v milijonih let nastali globoki wadiji, ki se stekajo proti Wadi Arabah. Turisti so domačinom pokazali, da je tudi pohod po teh wadijih lahko zanimiva doživljajska izkušnja, saj lahko prečkate do štiri različna podnebna in vegetacijska območja, na primer v Wadi Mujibu.

Kraljeva cesta se vije skozi gore proti vzhodu. Ob njej bi lahko nekoč našli svetopisemska kraljestva Amon, Moab in Edom. Kasneje so Nabatejci to pot uporabljali za prevoz svojega trgovskega blaga iz Petre do Sredozemskega morja. Kraljeva pot je obdana z neštetimi zgodovinskimi kraji in nekaterimi najbolj spektakularnimi podobami pokrajinami Jordanije. Velika večina turistov nima težav prepoznati znameniti Al Khzaneh in ga povezati z nabatejsko metropolo Petro, ki leži v središču te gorske pokrajine, ki je spomladi skoraj ljubka. Vendar je tu zemlja bolj suha kot na severu in brez umetnega namakanja komaj primerna za poljedelstvo. Zato so že Nabatejci ustvarili prefinjene sisteme kanalov, katerih sledi lahko odkrijemo skoraj povsod v Petri.

Daleč proti jugovzhodu se dvigajo peščene gore Hisma. Zimske padavine deloma napolnijo beduinske cisterne, deloma prodrejo skozi peščenjak do površja spodnjega granita in se ponovno pojavijo kot izviri. Peščene gore Hisme se iztečejo v Wadi Rum, kjer tvorijo naravnost marsovsko pokrajino, zato ni čudno, da so prav ta del puščave izbrali za snemanje filma Marsovec.

Privlačen kontrast temu predstavlja obalno mesto Aqaba s svojim dolgim ​​robom ob Rdečem morju in edinstvenim podvodnim svetom.

Dragi popotniki, skoraj vse zapisano doživimo na Oskarjevem potovanju Klasična Jordanija. Kot dokaz, da je temu tako, si poglejte našo slikovno galerijo, kjer smo vam ponudili delček tistega, kar boste doživeli na naši skupni poti.

P.S.: Drugič pa nekaj več o svetopisemskih krajih Jordanije.

»Zaupaj Bogu, vendar vedno priveži kamelo.«
(jordanska/sufijska modrost)