Čeprav se nama je v preteklosti kar nekajkrat izmuznil, je potrpežljivo čakal varno skrit med neopisljivo privlačne in dih jemajoče gorske terase, v osupljivo, že kar pravljično arhitekturo vasic in čarobne Sane, v tropsko pisano zgodbo obalne ravnice Tihame in gostoljubnih prebivalcev skromnih koč. 
Predvsem pa naju je iskreno in dobrohotno posrkal vase s sijočimi očmi prijaznih domačinov in širokimi nasmehi otrok med prisrčnimi vzkliki: “Sura!” Pravljična dežela, kjer se čas dejansko ustavi ali bolje rečeno sestavi v eno samo doživetje, ki polno zaposli vse čute! Nobena knjiga, nobena TV-oddaja, nobeno vedenje ne more nadomestiti izkušnje – Jemen je preprosto treba doživeti! Za resnično izjemno lepoto in vsebino potovanja pa gredo vse zahvale izjemni vodnici Tini (dobra džin skupine), ki je poskrbela, da nam je deželo približala z različnih zornih kotov, da je vse teklo kot v pravljici in ki je bila pozorna na vsak naš najmanjši namig ali željo. Nenazadnje pa se zahvaljujem tudi sopotnikom, saj smo bili odlično uigrana in zabavna potovalna ekipa. Upam, da se naju bo jemenski čudežni prah še dolgo držal, za vsak slučaj pa sva ga shranila v stekleničko.
Alenka in Boris
