V morje ali slikovite gorske doline se je lahko zaljubiti na prvi pogled. Puščava je nekaj drugega. Na videz mrtva in v sebi hladna, brezosebna. Neizprosna, brezbrižna, kakor da bi ti s pogledom govorila: “Vzemi ali pusti …” Ne bo ti prišla naproti, niti za korak. Zato ti stopiš vanjo. Veš, da ti ne bo prizanesla, da ne bo popuščala. Da se boš moral dokazati. Sebi, predvsem pa njej, ki ne gleda skozi prste. Seči globoko vase in ven potegniti tisto najboljše, kar te dela večnega. Preseči ego, odmisliti, kako lagodno bi v istem trenutku lahko bival doma; svet pač čaka, da ti izpolni sleherno željo.
Preprosto biti. Tu in zdaj. Nič drugega ne obstaja. Ničesar drugega ne potrebuješ niti ne želiš. In takrat se, nekje v srčiki potovanja, naenkrat slišiš reči: “To je to”. Res, pravo bistvo očem ni odkrito. In, res, smisel življenja ni ležanje na plaži.
Razbijanje predsodkov in stereotipov, preseganje mej je to potovanje. Mej, ki, kaj kmalu ugotoviš, jih ne postavlja niti lastna zdrava pamet niti tvoje zemeljsko telo, pač pa okolje, ki te potrebuje pod nadzorom. Zato te ohranja ranljivega in vodljivega, nemočnega. Utrujenega, nezadovoljnega s sabo in z vsem okoli sebe. Nesrečnega, nikoli zares zadovoljenega. Pa brisanje nadležnih dotrajanih starih programov, ki, tega se naenkrat zaveš, so bili le zanesljiva pot do novih, konstruktivn(ejš)ih. Nepričakovano, globoko, lahko tudi skrajno pretresljivo.
Marjan pomaga. Kolikor želiš. A več ko narediš sam, bolje je. 
Do več spoznanj ko prideš, dragocenejša so. Ker prihajajo iz tebe – in ker so samo za tebe! Vsak je lahko sam, kolikor mu je ljubo. S svojimi mislimi, občutki, predsodki, dvomi, obsojanji, strahovi. Marjan te podpira s prepotrebno energijo, namesto tebe pa ne dela. Ker ve, da zmoreš in da boš na koncu tako in tako ostal sam s sabo.
V puščavi vate strmi na stotine obrazov. So to obrazi ljudi, ki so nekoč hodili tam in v skalah pustili svoje stare maske, se vprašaš. Bodo tisti, ki gredo za nami brodit po rdečem pesku, morda srečali naše? Globlje kot si v puščavi, bolj ti je jasno, da se ne bo dalo enostavno, brez oziranja nazaj, zaključiti potovanje in se vrniti v stari habitat. A ker si v sebi zdaj dovolj močan, veš, da boš puščavo odslej vedno nosil v sebi. Ker nihče več ne more vzeti puščave iz tebe. Niti tebe iz puščave.
Lidija
Pojdite z nami in …
Z Marjanom Ogorevcem po Mali Aziji 10 dni
Z Marjanom Ogorevcem v Jordansko veličastje 11 dni
