piše: vodnica Daša
27.10.
V večernem mraku priletiš na Islandijo, na moderno letališče v Keflaviku, na skrajnem zahodnem delu Islandije, mrači se, čeprav je ura šele štiri popoldne. In prva točka, kamor greš, je čarobna Modra laguna. Rahlo osvetljena pokrajina je pravzaprav polje lave. Kupi črne skrepenele vulkanske kamenine, med njimi potka, drobne lučke in tu in tam modro jezerce. Belo modra voda, vonj po žveplu, prijetno topla na dotik. Sredi vsega tega pa ultra moderna kopališka zgradba v minimalističnem skandinavskem slogu.
Modra laguna je zanesljivo ena od najbolj znanih točk na Islandiji. Laguna je nastala po zgraditvi prve geotermalne elektrarne na tem otoku, ki je zaenkrat edini nadvodni del severno atlantskega grebena, torej stika med ameriško in evrazijsko zemeljsko ploščo. Voda je polna mineralov in različnih zdravilnih snovi. Ima okoli 37 stopinj in v njej se počutiš zelo dobro. Namažeš so obraz z vulkanskim blatom in spiješ čaj, ki ti ga postrežejo svetlolase islandske mladenke v vodnem baru. In po kopanju si povsem uničen od te vulkanske vode. Dobesedno pademo v postelje, niti domenjenih špagetov si ne skuhamo.
28.10.
Najbolj severna prestolnica sveta. Naš hostel Igdlo je blizu slavne Halgrimskirkje. Zjutraj si naredimo razkošen zajtrk. Islandija je zelo draga dežela, ampak če se znajdeš, kar gre. Z babico Inge sva zvečer nakupili vse potrebno za res okusen zajtrk. Privoščimo si tudi znameniti skyr. To je zelo gost domač islandski jogurt s sadjem ali pa olivami. Islandci ga redno jedo in verjamejo, da jim podaljšuje življenje. Narežemo domač ovčji sir, paradižnik in kumaro iz rastlinjakov v okolici Hveragerdija, pa domače maslo, marmelade, kosmiče, mleko, kava, sok. Pred nami je pester dan in dobro se moramo podpreti.
Še v jutranjem mraku (danes, 28.10., se bo zdanilo šele ob 8.56) se podamo kar peš od našega hostla. Zajame nas svež zrak, ni hladno, kot smo se rahlo bali, tam na vzhodu se že riše tanka rumena črta, ki naznanja sončen dan. Jo že vidimo pred seboj. Hallgrimurskirkje. Na vrhu grička. Izjemna stavba, ki so jo gradili več kot 40 let, ponazarja vulkan s svojo stožčasto obliko, hkrati pa ledenik, saj se na obeh straneh kot dva ledeniška jezika zvonik spušča do tal. Zvonik je visok kar 73 m in obvladuje okolico. V notranjosti je cerkvena ladja skromna, v Luteranskem slogu. Posebnost so orgle z več kot 5500 piščali. Pred cerkvijo stoji junaški kip Leifa Ericssona, sina Rdečega Erika (ki je osvojil Grenlandijo), ki je Grenlandijo zgrešil in priplul s svojo značilno vikinško ladjo na ameriška tla!
Po jutranje zaspanih ulicah se odpravimo do čudeža sredi Reykjavika – laguna, mlaka, ribnik ali kakor vam je bolj všeč – jezerce Tjormin. Pravijo, da je to “največja krušna juha na svetu”. Labodi, račke, race, številne druge ptice, navajene, da ljudje prinesemo star kruh in ga delimo. Tudi mi smo to naredili. Telma ima slovensko sirovo štručko in labodi jo z veseljem pojedo.
Nad jezercem je moderna stavba. Nova mestna hiša, ki je hkrati tudi imeniten info center. Zadaj je preprosta stavba islandskega parlamenta Althingi. Od 1881 je islandski ponos, narejena iz domačega vulkanskega kamna. In takoj zraven Domskirkje, katedrala, sedež islandskega nadškofa. Pred parlamentom je majhen park. Tu je po izročilu stala kmetija prvega naseljenca Ingolfurja Arnarsona in njegove žene Hallveig, ki sta ugotovila, da bi se v “Dimnem zalivu” (Reykjavik) dalo živeti in kmetovati.
Le ulico dlje je hotel Radison Blu. In pred niim stoji izjemno znan kiosk s čudovitimi ovčjimi hrenovkami. Te je na obisku v Reykjaviku jedel tudi slavni ameriški predsednik Bill Clinton in se fotografiral s preprostimi ljudmi. Seveda kiosk obiščemo tudi mi in si veselo privoščimo znano specialiteto. To je v bistvu neke vrste hot dog: bela štručka, ovčja hrenovka, aromatični senf, majoneza in hrustljava pečena čebula. Vsi ti okusi se prepletejo in … mmm!
Narodna galerija, Narodni muzej, Frikirkje in še kaj je kožno obiskati v neposredni bližini. Mi pa se odpravimo do pristanišča, do izzivalne Harpe. Ultra moderna arhitektura je le začetek gradnje
Sodobnega pristanišča, ki bo nakupovalna, rekreativna, sprehajalna, celo stanovanjska, kulturna in družabna cona. Harpa nas preseneti. V osnovi je to ogromen kongresni center, velika dvorana je dom Islandske filharmonije, lahko pa gosti tudi opero, balet ali dramske predstave. Da o elegantni trgovini in kavarni ne govorim … Najbolj priljubljena ulica v Reykjaviku je Laugaverstriti. Obiščemo privlačno knjigarno, kavo pa si skuhamo kar v hostlu …
Nadaljevanje sledi …