To je oddaljen otok, rojen prav iz 
globin našega planeta. Je dežela z neverjetnimi pogledi na pokrajino, tu so številni neaktivni in aktivni vulkani, ki posredno zalagajo prebivalce z geotermalno energijo, in je dežela prelepih čistokrvnih starodavnih vikingov – islandskih konjev.
Islandija nas še danes navdihuje o obstoju pravljičnih bitij. Vilini, škrati, palčki in 
vsemogočna bitja prebivajoč pod vulkanskimi gorami in meglenimi zalivi, so burili domišljijo že prvim sezonskim naseljencem.
Prepričanje, da je otok dobil ime “dežela ledu”, prav zaradi ledu lahko drži, vendar pa nekoliko bolj romantična zgodba govori o prvih stalnih naseljencih iz Skandinavije, ki so otok poimenovali dežela snega in ledu le zato, da jim drugi ne bi sledili. Kar pa potem botruje tudi
legendi znanega islandskega vikinga Erika Rdečega in njegovi dobri marketinški potezi, poimenovanja severnejšega otoka v “zeleno deželo” prav zaradi želje po prihodu več naseljencev.
Prebivalci so muhastih vremenskih razmer dobro navajeni. V nekaj minutah lahko doživimo sonce, veter, dež ali pa celo snežno nevihto. Njihov pregovor pravi: “Če ti trenutno vreme ni všeč, počakaj 5 minut in zagotovo bo še slabše.”
Aja, dežnike pa pustite kar doma. Zagotovo jih ne bomo potrebovali.
Se vidimo na Islandiji.
Marijana Panić
