Piše: Matej
Prve ne pozabiš nikoli. Tako kot prvega poljuba tudi prve Injere ne pozabiš nikoli. Prvi dan potovanja po Etiopiji stojim v Addis Abebi, v vsem kaosu ogromnega mesta in
iščem restavracijo kjer bi se lahko spoznal z etiopsko kuhinjo. Brez znanja lokalnega jezika, brez kakršnekoli ideje kako naročiti se sprehajamnaokoli in iščem primerno restavracijo. Prepriča me napis Habesha traditional restaurant. Tu že ne morem zgrešiti saj je tradicionalna, habesha (zažgan obraz) pa je tudi beseda s katero se označuje Etiopijce. Odpravim se notri, dekoracija je prava Etiopska, takoj ob vhodu v nečem podobnem mesnici visi nekaj različnih vrst mesa, vonj pa je tudi tisti pravi. Natakarji podobno zmedeno kot jaz opazujejo vsak moj korak, verjetno se mi že na daleč vidi da sem prvič v etiopski restavraciji. Usedem se in čakam. Po nekaj minutah pregovarjanja med natakarji se eden le opogumi in pristopi do mene. Sam samozavestno rečem Injera in mislim, da sem s tem naredil vse. Odgovori mi v Amharščini, meni neznanem jeziku in mi kar nekaj časa nekaj razlaga. Ker ne razumem popolnoma nič preprosto na vse začnem odgovarjati z besedo Awo, kar pomeni da. Zadovoljen z mojim odgovorom odide proti kuhinji in preda moje naročilo. Kaj sem naročil je tudi meni uganka. Po približno desetih minutah mi prinese ogromen aluminijast pladenj na katerem je razprostrta velika gobasta palačinka, verjetno injera, na njej pa lončena posoda iz katere brbota omaka. Vse skupaj položi pred mene in odide. Vsi v restavraciji z zanimanjem opazujejo moj naslednji korak, saj niti ne vem kako se lotiti te velike palačinke. Odprem pokrov lončene posode, notri so jajca in piščanec. Izgleda da sem naročil tudi Doro Wat, piščanca v pikantni omaki. Preložim na injero in tako kot 
Etiopijci z desno roko začnem jesti. Odtrgam prvi kos, zagrabim omako in z nekaj težavami nesem v usta. Po začetnih težavah le osvojim sistem in začnem okušati vse čudovite okuse, ki ti jih injera pusti v ustih. Enostavno so tako zanimivi in neobičajni da bi jih je težko opisati. Po tem, ko sem verjetno zabaval vso restavracijo z svojim nespretnim spopadanjem z injero, se prebijem do konca in ugotovim da bo naslednjih nekaj mesecev v Etiopiji prav zaradi injere prav zabavnih. Natakar ponovno pristopi do mene, me sprašuje jaz pa seveda na vse odgovarjam z Awo. Prinese račun, plačam in ob nasmeških ostalih zapustim restavracijo. In tako kot za Etiopijce, tudi zame postane del vsakdana. Kaj sploh je Injera in iz česa je? Je nekaj kar bi moral vsak vsaj enkrat v življenju poizkusiti. Injera je osnova za čisto vsako etiopsko jed.
Katera je injera?
Tradicionalno je narejena iz tefa, endemične žitarice katero v Etiopiji poznajo že vsaj 3000 let. Tef je rastlina, ki najbolje uspeva na višini, na etiopski planoti med 1800 in 2100 metri, najdemo pa jo vse do 3600metrov visoko. Vsebuje ogromno železa, fosfor, magnezij, barij, bron, cink, baker, proteinov in kalcija. Poleg vseh 8 aminokislin ima še veliko ogljikovih hidratov in vlaknin. Podobno prosu samo da so zrna veliko manjša(manj kot 1mm premera). Injera je tanek in gobast kruh, osnovna hrana v Afriškem rogu. Naredi se zelo enostavno. Moko iz tefa zmešajo z vodo, da pridobijo kremasto zmes, katero pustijo, da fermentira 2-3 dni. Nato gospodinje segrejejo glineno ploščo, zmes po njej razmažejo in jo na blagem ognju pečejo približno dve minuti. Spodnji del kjer se peče je lepo gladek, medtem ko zgornji zaradi sproščanja CO2 spužvast. Rezultat je rahlo kisla siva gobasta palačinka za katero bi lahko našel ogromno prispodob, a injera je pač samo injera. Pečejo jih vedno na zalogo, dobre pa so približno 3-4 dni. Omake so tiste, ki naredijo injero še boljšo. Etiopija je raj za vegetarijance, saj se večina pripadnikov Etiopske ortodoksne cerkve posti 180 dni letno.
Katera je injera?
To pomeni da je na voljo ogromno zelenjavnih omak, seveda pa se dobijo tudi mesne. Najbolj pogoste so omake imenovane Wat. Uporabijo rdečo čebulo, ki jo dušijo, takoj ko je zmehčana pa dodajo Niter Kibbeh(maslo z ingverjem, česnom in različnimi začimbami) ali zelenjavno olje in berbere(kombinacija čilija v prahu, ingverja, klinčkov, koriandra,… ). Rezultat je rahlo pikantna omaka kateri na koncu dodajo še govedino, jagnjetino, ribo ali zelenjavo. Posebnost Etiopske kuhinje je zagotovo TERE SEGA, surovo goveje meso narezano na koščke, katerega pomočijo v pikantno omako berbere in to zaužijejo. Jed ki se je razveseli vsak Etiopijec ob posebnih priložnostih kot so recimo pomembni cerkveni prazniki in festivali. Da lažje prepričam si poglejte nekaj fotografij etiopskih jedi. Ostane vam le še, da se odpravite v Etiopijo in kakšno poizkusite. Matej Hudovernik
