Indija in Nepal, to sta lepi par

Čeprav je doma prekrasna jesen, polna čudovitih barv in okusnih sadov, je prispela novica o potovanju še toliko slajša. Dovolj je jurčkov in kostanjev. Čaka me dolga vrsta začimb, ki mi bo popestrila klasične okuse ter mnoge ekSotične jedi, sadja in pijače. Sploh pa je že skoraj čas, da se odpotuje v toplejše kraje, zdaj ko je dan že krajši in je sonce izgubilo moč. Zdaj bo ravno prav, ko je monsun opral deželo in ji vlil novo življensko moč. Ne bo več prevroče, ne presoparno, skratka tako kot najbolj paše. Spakiram le minimalno; tisto osnovno, kar rabim, saj ostalo tako dobim tam. Odhitim na letališče in …
“Dobrodošel v Indiji“
…. sem že tam. Delhi me pričaka v polni živahnosti. Glavno mesto ima utrip, da se ti zdi, da se vse skupaj premika. Že na letališču je vse pisano in polno različnih ljudi. Možje z velikimi brki in turbani, dolgobradi verni muslimani, ženske v pisanih sarijih in krasnih šalvar-kamiz oblekah. Markacije na čelu, nakit, rožni venčki ob sprejemu. Toliko zanimivih detajlov. Ulovim taksi in že sva na široki cesti v divji akciji. Vsepovsod ljudje, živali, itd. Po cestah še zmeraj romajo svete indijske krave, verjetno najsvobodnejši kopitarji na podcelini. Nekje na pol poti se ustaviva na čaj. Seveda brez čaja v Indiji ne gre. Na mlečni osnovi, črni sladki čaj pri čaj-mojstru prav poživi človeka. Pri tem opravku se posamezniki iz divjega vrveža Delhija malenkost ustavijo in privoščijo počitek. Tega so se navadili od Britancev, ki so iz Kitajske preko Indije uvažali čaj v daljno Anglijo. Ljudje naokoli me takoj izprašajo kako mi je ime in od kod prihajam. Ko odvrnem, da prihajam iz Slovenije, nekdo reče: ”Solvenija, aaa, ruska država!” Ko razčistimo, kje je, me izprašajo po ženi pa otrocih in zakaj sem prišel ravno sem. Obožujem indijsko radovednost in kako cenijo znanje. Obiskal sem že marsikatero šolo in otroci tam so željni znanja. Eden je boljši kot drugi in veliko je šol kjer zaključujejo vsi z odličnimi rezultati.

Različni obrazi
Torej ni čudno, da danes ravno Indijci vodijo vse uspešne firme, so najboljši računalničarji in zdravniki v svetu. Že od nekdaj so blesteli po širokem znanju in odkritjih, katera so bila žal kasneje pripisana številnim kasnejšim evropskim znanstvenikom, sedaj pa so začeli svoj novi vzpon v zgodovini. Iz številnih srednjeveških mest prihajajo bistre glave, ki si utirajo svojo pot in dajejo Indiji nov obraz. Globalizacija prinaša nov videz, vendarle pa ima Indija še zmeraj ta starodavni občutek in toliko tradicionalnih ljudi, da imaš včasih občutek, kot da prehajaš iz časa v čas in iz dežele v deželo. Od kamenodobnih ljudi na Andamanskih otokih, do razno raznih starodavnih plemen iz gozdov ter gora, pa do vedskih in novodobnih ašramov ter močne tradicije različnih sekt hinduizma, džainizma, islama, krščanstva, sikov, budističnih menihov, parsijev, bahajcev in drugih manj znanih. Vsi ti živijo v svojem svetu na svoj način in če se podaš v te vode, ti zlepa ne zmanjka raziskovanja. V bistvu naletiš na še več, kot bi si kdajkoli mislil, in vse se začenja povezovati v neko povsem drugo sliko, kot jo poznamo na zahodu. Skozi to, kar se nam zdijo fantastične pravljične zgodbe, se razkrivajo številne resnice in cel nov svet ezoteričnega znanja. Znanstveniki, ki so imeli privilegij, da so opazovali jogije med različnimi rituali in demonstracijami različnih tehnik, so bili osupli in nimajo znanstvenega pojasnila. Med bolj znanimi primeri so ljudje, ki ne jedo in ne pijejo; tehnike, s katerimi obvladajo ekstremni mraz ali ogenj; ekstremno hibernacijo – sposobnost upočasnenja srčnega utripa na manj, kot ga lahko zaznajo medicinski inštrumenti, in pa manj raziskane tehnike levitacije, biti na več krajih hkrati, teleportacije, materializacije predmetov itn. Kot sami pravijo, nismo zgolj telo, ki potrebuje hrano, ampak smo še um, ki se hrani z egom, in pa energija ali duša, ki potrebuje mir oziroma meditacijo. Tukaj nič ne preseneča in nobeno bitje iz Tolkinovih pravljic ali vesoljci niso nepoznana reč.
Kaj pa Nepal?!
Vse to in še mnogo več zanimivih reči se najde skozi Indijo in tudi Nepal, ki je pravzaprav del starodavne Indije, ki je ostal zase, stisnjen med današnjim kitajskim Tibetom in Indijo. Razlike se skoraj ne čuti, le ljudje v Nepalu so nekako bolj mili in prijetni, bolj profesionalni v turizmu in bolj marljivi v poslu. Država deluje bolj čista in zelena ter ponuja boljše trekinge in obiske naravnih parkov. Je tudi malenkost cenejša kot Indija in ponuja večerno zabavo, ki je je v Indiji bolj malo. Izmed vseh dežel sveta sta mi Indija in Nepal daleč najbližje. Toliko lepega in vrednega človek težko najde drugod.
Tako! Čaja že davno ni več. Vsedem se nazaj v taksi in moja zgodba se šele zares začne.
Utrinek
Indija in Nepal, to sta lepi par.
Ona je ‘matrona’, on pa velik kralj!
Pomen:
Lepi par
– Indija in Nepal sta si sosednji državi, ki že nekaj stoletij ohranjata dober prijateljski odnos in sodelovanje, ki ga karakterizira odprta meja in globoko zakoreninjene vezi krvnega sorodstva in kulture.
– Indija pomaga Nepalu v ekonomskem razvoju, in ogromno Indijcev hodi v Nepal na dopust, medtem ko veliko Nepalcev dela v Indiji, precej v indijski vojski.
Matrona
– Verjetno vas je že veliko slišalo za izraz Mati Indija. V najnovejši teoriji naj bi okoli 60.000 let nazaj prva migracija homo-sapiensa iz Afrike dosegla jug indijske podceline in nato od tod poselila preostali svet.
– Indija je znana po svoji duhovnosti in strpnosti. Z različnimi življenjskimi filozofijami že od nekdaj privlači ogromno duhovnih iskalcev in jim nudi tako zatočišče kot modrosti.
– Še zmeraj prevladuje mnenje, da imajo vsi indo-evropski jeziki korenine v sanskrtu.
Velik kralj
– Bivši kralj Gyanendra hoče biti zopet kralj; noče se vmešavati v politiko, želi pa si ceremonijalne vloge.
– Nepal je od nekdaj znan po svojih veličastnih gorah. Kar 8 od 10 najvišjih gora leži v Nepalu, vključno z Mt. Everestom.