Piše: Miha Zor
Kaj pomeni Grški kalejdoskop, kot je naslov našemu potovanju, si ne moreš predstavljati, ko se prvič odpraviš na pot. Že res, da lahko po zemljevidu preveriš, da nas bo pot vodila od Atike prek Peloponeza do Epira in prek Tesalije do Fokide, da si lahko misliš, da je na tako velikem območju tudi narava zelo raznolika, da lahko pričakuješ, da je zgodovinskih ostankov v Grčiji še in še. A ne glede na bogastvo vnaprejšnjih predstav in pričakovanj je resničnost povsem drugačna in veliko bogatejši in bolj pisan je kalejdoskop, kot si ga človek lahko pričara v domišljiji.
Pa ne, da bi bila pričakovanja podcenjujoča ali pretirana. Ne. Ampak živi stik z Grčijo je – pa saj to je res za skoraj vsako deželo, če vanjo odpotuješ z odprtostjo – vedno edinstven, tudi če si bil tam že večkrat. Atene so npr. sodobno mesto, ki mu živi utrip danes daje življenje, ki konec koncev ni tako zelo drugačno od našega – a opazovati ga pod okriljem Akropole, ki se vzdiguje nad mestom, in v objemu spomenikov, ki se razvrščajo pod njo, kot nitke vtkane v mestno preprogo, ki je bila do današnje podobe sešita v več tisočletjih, je čisto svojevrstno doživetje. Pa tudi ura prispeva svoje: kako drugačna sta Partenon in Erehtejon v bleščečem dopoldanskem soncu kot pa v topli rumeni popoldanski osvetljenosti, kako drugačna spomladi kot poleti ali jeseni!
Grčija še zdaleč ni samo zgodovina in med potovanjem po njej nočeš zapreti oči, saj je pokrajina tako očarljiva, da nočeš zamuditi niti enega trenutka. To pa so vedeli tudi vsi oblastniki, ki so v bogati grški zgodovini vladali nad to pokrajino. Grški kalejdoskop pomeni doživetje tudi te prepletenosti zgodovine, geografije in narave: nemogoče se je odločiti, ali je pogled z najvišje točke Monemvasie na obmorsko mesto spodaj čarobnejši od pogleda navzgor na vse terase bizantinske Mistre, ali je zahajajoče sonce nad streho preproste ribiške hiše v Areopoliju manjši ali večji biser kot pogled na stolpe v Maniju, ob vznožju katerih spomladi cvetijo Judeževa drevesa, ali so samostani na Meteori s svojo stisnjenostjo na vrhove vzpetin bolj navdušujoči kot elegantna mošeja, v kateri je svoje poslednje počivališče našel Ali Paša iz Joanine.
Grški kalejdoskop je tudi domišljijsko potovanje. Ko se sprehajaš na krasnih lokacijah, kjer so svoje pomembne sledove pustili antični Heleni, Bizantinci, Osmani ali sodobni Grki, moraš v mislih hoditi po njihovih stopinjah in si predstavljati, kako je bilo takrat. Kakšno bogastvo!
