Piše: Urška Jereb
Kako bi se počutili, če bi vam vodnik rekel: »Glejte v tla.«? Bi se sploh odločili za takšno potovanje? Kaj pa, če bi vam rekel: »Ne pozabite gledati v tla.«? Bolje, kajne? Potovanje po Barceloni je poleg vsega tudi gledanje v tla.
Po barcelonskih pločnikih namreč rastejo rožice – Flor de Barcelona. Te rožice so simbol Barcelone. Pojavljajo se povsod: na spominkih, majicah, nakitu, magnetkih … Flor de Barcelona ni nič drugega kot eden izmed barcelonskih tlakovcev, imenovanih »panot«. Vendar je tudi ta rožica zrasla iz zemlje, natančneje iz blatnih barcelonskih ulic. Barcelona je v začetku 20. stoletja prejela vzdevek »Can Fanga« (mesto blata). To slabšalno poimenovanje včasih še vedno uporabljajo Katalonci, ki živijo zunaj Barcelone. Ulice novonastale soseske Eixample niso bile tlakovane in so ob dežju postale zelo blatne. Dolgo so iskali rešitev, eksperimentirali z različnimi materiali in se naposled odločili za poenotenje ter uvedbo cementnih tlakovcev s petimi različnimi vzorci – reliefi, ki bi pomagali odvajati deževnico. Tlakovci so tako postali del preobrazbe in ureditve mestne infrastrukture oziroma mestnega okrožja Eixample. V njih sta združena funkcionalnost in ustvarjalni duh katalonskega modernizma. So odraz katalonskega duha »seny i rauxa«. Zakaj bi bilo zgolj praktično, če je lahko tudi lepo?
Po Barceloni ne hodiš zgolj po rožicah, temveč tudi po Gaudíjevem delu – šesterokotnem tlakovcu oziroma ploščici. Na vsaki ploščici je del reliefa treh morskih motivov: ena tretjina morske zvezde, ena tretjina alge in ena tretjina fosila polža. Da dobiš celotno sestavljanko, potrebuješ sedem ploščic.
Ko se sprehodiš po Rambli, pa ne moreš drugače, kot da zakorakaš čez Mirójev mozaik. Joan Miró se je rodil nedaleč od Ramble. Najprej je prejel naročilo za izdelavo murala na letališču v Barceloni. Tega zagledamo, ko stopimo iz terminala 2, kjer običajno pristanemo. Želel je dodati še dve deli, s katerima bi obiskovalce mesta pozdravil še po kopnem in po morju. Ustvaril je kip Ženska in ptica ter mozaik na Rambli, ki pozdravi tiste, ki pridejo po morju.
Ko se sprehodiš do konca Ramble, je čas, da se obrneš nazaj in tokrat gledaš levo, desno in navzgor … Morda si v gotski četrti kupiš espadrile »espardenya« in preizkusiš, kako je s tradicionalno obutvijo hoditi po barcelonskih tlakovcih? Ali pa se obut v espadrile pridružiš sardani? No, o tem morda v naslednji zgodbi …
