28. maj, 2015   Agencija Oskar, Filipini, Vodniki  

 

Filipini – Dežela nasmejanih ljudi

Piše: vodnik Gvido Pevec, potopis za revijo Ognjišče (05/2015)
Filipini obiskovalcu med drugim ponujajo številne rajske tropske otočke, najlepše plaže sveta, svetovno znane riževe terase, vzpon na številne vulkane pa plavanje s kiti in še veliko drugega. V svojem zapisu se bom omejil na prestolnico države – Manilo.
Manila-Pogled na enega izmed centrov Manile, reka Pasig je ena glavnih prometnih žilFilipine sestavljajo številni otoki, kar 7107 jih je skupno. In če bi na vsakem preživeli le en sam dan bi rabili več kot 19 let, da bi obiskali prav vse. Dežela otokov geografsko gledano leži v jugovzhodni Aziji, južno od Kitajske in severno od Indonezije. Na severu Filipinov leži največji otok Luzon. Tu živi velik del od 108 milijonov prebivalcev dežele, tu se nahaja prestolnica Manila in na severu Luzona so slavne riževe terase, del svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca in obvezen cilj skoraj vsakega obiskovalca. Osrednji del dežele, južno od Luzona, predstavljajo skupina otokov pod skupnim imenom Visayas in čisto na jugu leži drugi največji otok Mindanao.
Manila-Sončni zahodi v Manilskem zalivu so čarobniFilipini obiskovalcu ne ponujajo starih zgodovinskih mest, niti ne množice muzejev, poudarek je na neokrnjeni naravi. Tu so kristalno čisto morje, peščene plaže, številne palme in med množico 7107 otokov lahko prav vsak obiskovalec še vedno najde svoj prostor pod soncem, kjer lahko uživa stran od ponorelega sveta. Številni vulkani ponujajo privlačen gorski cilj, prav tako več stoletij stare riževe terase na severu otoka.
Vsako potovanje po Filipinih se začne in konča v Manili. Mesto leži ob istoimenskem zalivu in v samem ožjem središču živi preko 1,5 milijona prebivalcev, v širšem delu, imenovanem Metro Manila, pa preko 14 milijonov ljudi. Na območju, kjer se nahaja mesto, so živeli ljudje že stoletja nazaj, velik razvoj pa je mesto doživelo s prihodom Špancev, ki so 1571. leta ustanovili v Manili svojo prestolnico. Četrt Intramuros še danes spominja obiskovalca na 300-letno vladavino Špancev. V 18. stoletju mesto pride za dve leti pod nadzor Britancev, ki pa večjega vpliva na otokih niso pustili. Manila postane eden izmed centrov trgovine, saj so Španci zlato in srebro, ki so ga nagrabili v Mehiki in Peruju, v Manili na veliko menjali za kitajsko svilo, indijske drage kamne in dišave.

Quiapo bazilika-Pogled na Quiapo baziliko, kraj upanja za mnogeŠpanske odprave v ta del sveta so spremljali številni misijonarji, ki so s seboj prinesli novo vero in korenine krščanstva zasejali zelo globoko. Danes preko 90 % Filipincev verjame v Jezusovo Veselo oznanilo. Katoliška vera je trdno zasidrana v srcih tukajšnjih ljudi, cerkve so nabito polne in kandidatov za vstop v različne redovniške redove ne primanjkuje. Cerkev ima razpredeno široko mrežo dobrodelnih dejavnosti in uživa velik ugled v tukajšnji družbi. Vera v Jezusa in Cerkev, ki ga predstavlja, je eno izmed redkih upanj številnim ljudem v tej revni deželi. Filipini so edina dežela v Aziji z večinskim katoliškim prebivalstvom, le najbolj južni otok Mindanao je skoraj v celoti muslimanski. In to že desetletja predstavlja veliko težavo za centralno oblast, saj se muslimanski del otočja želi odcepiti od ostalega dela dežele in pri tem ne izbira sredstev. Bombe in teroristični napadi so tu del vsakdanjika.
Manila-Srečanje v katedraliCenter Manile je kaotičen, množica ljudi hiti na vse strani. Opazne so velike razlike v življenjskem standardu, peščica nesramno bogatih in množica skrajno revnih. Visoki nebotičniki, množica bank v predelu Makati, le malo naprej pa barakarska naselja, kjer ljudje žive v skrajnem pomanjkanju.
Namenjen sem proti baziliki Quiapo, ki je bolj poznana kot domovanje črnega Jezusa. V množici cerkva, ki se nahajajo v prestolnici Filipinov, je prav gotovo ena izmed najbolj pomembnih. Tu se namreč nahaja znani kip črnega Jezusa, ki ga domačini množično obiskujejo, saj verujejo, da ima čudodelno moč. Kip prikazuje Jezusa v naravni velikosti, izdelan pa je iz temnega, skoraj črnega lesa, in po tem je Odrešenik tudi dobil ime. Ljudje od blizu in daleč prihajajo pred kip, se ga dotikajo, božajo, poljubljajo in ustnice se jim počasi premikajo, medtem ko izrekajo številne molitve. Še najbolj slovesno je vsak petek, ko se v molitvi spominjajo Jezusove žrtve na križu. Takrat je cerkev nabito polna in veliko časa je treba potrpežljivo čakati, da prideš pred kip Odrešenika. Najbolj slovesno pa je vsako leto 9. januarja in teden pred veliko nočjo, ko si verniki kip črnega Jezusa nalože na ramena in ga ure in ure v procesiji nosijo po ulicah Manile.

Invalid Displayed Gallery