Piše: Katja Alabboud
Ko slišimo za Egipt, nam največkrat pridejo na misel piramide, Tutankamonova zlata maska, puščava in reka Nil. Marsikdo pa pomisli tudi na Egipčane, o katerih je slišal že številne zgodbe, na egiptovske tržnice, barantanje, brez katerega v Egiptu ni dobrega nakupa, na egiptovsko hrano, odnose med ženskami in moškimi, na kaos v prometu in času ter se ob vsem tem sprašuje, kako se bo znašel sredi pisanega vrveža več kot 110-milijonske množice ljudi.
Varnost
Egipt na splošno velja za varno državo, še posebej v priljubljenih destinacijah, kot so Kairo, Luksor, Asuan ter letovišča ob Rdečem morju, kot sta Hurgada in Šarm el Šejk. Tudi oblasti namenjajo veliko pozornosti varnosti tujih obiskovalcev, veliko vlogo pri tem pa ima tudi islam. Kljub temu je, tako kot pri vsakem potovanju, pomembno, da ostanemo pozorni na okolico in pazimo na dokumente in denarnice, še posebej, ko smo na tržnicah ali drugih mestih, kjer se zadržuje veliko ljudi. Zapleti, kot so manjše prevare ali vsiljiva prodaja, se včasih zgodijo, vendar so tatvine ali napadi izjemno redki. Ob upoštevanju osnovnih previdnostnih ukrepov in spoštovanju lokalnih običajev, ki temeljijo na islamskih tradicijah in močnih družinskih vrednotah, večina popotnikov Egipt doživi kot varno in gostoljubno destinacijo.
Stik z domačini in domačinkami
Najbolje boste doživeli Egipt, če navežete pogovor z domačini. Egipčani radi klepetajo, zato se ne bojte začeti pogovora – v kavarnah, na tržnici ali celo v taksiju. V Egiptu je pozdravljanje zelo pomembno – preprost nasmeh in pozdrav »as-salamu alejkum« bosta vedno dobro sprejeta. Egipčani so izredno družabni ljudje, ljubijo življenje, dobro družbo, hrano, glasbo in nogomet, radi se šalijo in veselijo. Ne glede na gospodarske težave, s katerimi se soočajo, so večni optimisti in dobrovoljci, zadovoljni s tem, kar jim je Allah naklonil. Vedno jih boste slišali hvaliti Boga; tudi ko jim gre slabo, ko bi se mi že pritoževali, bodo oni rekli »al-hamdulilah« (hvala Bogu za to, kar je).


Glavne teme, pri katerih se bo Egipčanu ali Egipčanki hitro odvezal jezik, so družina in otroci. Družina je v Egiptu zelo pomembna. Zgodaj se poročajo, saj verjamejo, da je zakon zveza po božji volji in da so, kot radi poudarijo, »denar in otroci okras življenja«. Pogovor pogosto hitro zaide v osebne teme, ampak to je znak zaupanja, ne vsiljivosti. Čeprav so razlike v kulturi lahko opazne, boste s spoštovanjem njihovih vrednot in načina življenja ter odprtostjo hitro našli skupni jezik.
Egipčani ljubijo humor, sproščeno vzdušje je del njihovega vsakdana. Potem ko se z njimi spoznate in navežete stik, se lahko z njimi na primeren način tudi pošalite. Tema za norčevanje so včasih tudi politiki in politika, o katerih v Egiptu lahko relativno svobodno razpravljajo (dokler ne gre za resno opozicijo, seveda). Norčujejo se celo iz predsednika republike, ki mu pravijo »Balaha« (datelj tik preden dozori), po junaku filma iz 80-ih, ki je vedno lagal – kritiki predsedniku namreč očitajo, da daje prazne obljube, saj se gospodarska situacija kljub obljubam ne izboljšuje, draginja pa je tudi ena izmed trenutno zelo priljubljenih tem. Zelo so tudi ponosni, da so Egipčani – Egiptu pravijo »mati sveta« in vam bodo to z veseljem povedali. So mešanica različnih ljudstev, od starih Egipčanov, Arabcev, Turkov in Afričanov, in se najprej imajo za Egipčane, šele nato za Arabce in muslimane. Zelo so povezani med seboj in si pomagajo – tudi če gre tujemu obiskovalcu na potovanju karkoli narobe, bo vedno priskočilo nekaj mimoidočih, ki bodo takoj pripravljeni pomagati. Medosebni odnosi so zelo topli in osebni, bolj kot smo jih navajeni v Sloveniji.


Ključne besede
Poleg že omenjenih »as-salamu alejkum« in »al-hamdulilah« si zapomnite tudi besedo »šukran«, kar pomeni hvala, in besedo »merhaba«, ki pomeni pozdravljeni oziroma dobrodošli. Veliko je še besed, ki jih boste pogosto slišali in odražajo njihov pristop k življenju; lahko pa jih tudi sami uporabite v pogovoru z njimi. Pogosto uporabljajo »inša’Allah« (če bo Allah želel, se bo tako zgodilo). Če se komu zamerite, z mirnim, pomirjujočim glasom rečete »maleš«, kar pomeni, da ni vredno razburjanja in da zadeva ni tako pomembna. Če se s kom bolje spoznate, pa mu lahko rečete »habibi«, kar pomeni moj dragi, ljubi, prijatelj in je znak topline ter sproščenega odnosa.
Kako islam vpliva na naš obisk?
Islam vpliva na vse vidike življenja v Egiptu. Čeprav so Egipčani zelo strpni muslimani in radi povedo kaj o veri, se teh tem lotevamo z radovednostjo, ne z argumentiranjem ali težkimi razpravami. Tako med zelo vernimi kot tudi bolj sekularnimi Egipčani v avtoriteto islamske svete knjige Korana in preroka Mohameda ne dvomijo. Vendar pa vam bodo Egipčani z veseljem povedali kaj o mesecu ramadanu, vsakdanjih verskih navadah, molitvi, mošejah ter o tem, kako oni doživljajo islam in kako ta vpliva na njihovo življenje. Islam vpliva tudi na način oblačenja, zato je za obiskovalce priporočljivo oblačenje, ki pokriva ramena in kolena, še posebej zunaj turističnih območij in pri obisku bolj tradicionalnih krajev. Oblačila naj bodo bolj ohlapna – taka niso primerna le zaradi vere, ampak tudi zaradi vročine. Sopotnice naj imajo pri roki tudi šal za morebitno pokrivanje. Še posebej smo pozorni na oblačila ob obisku mošej, kjer se primerno oblečemo in sezujemo čevlje.
Posebno vzdušje je v Egiptu med ramadanom – takrat smo še posebej spoštljivi in se izogibamo prehranjevanju ali pitju na javnih mestih čez dan.
Umetnost barantanja
Tekom potovanja po Egiptu vas bodo zagotovo večkrat ogovorili prijazni egiptovski trgovci, mojstri barantanja. Nakupovanje in barantanje v Egiptu sta sama po sebi doživetje. Dogodki si običajno sledijo takole: Medtem ko si na stojnici zadržano ogledujete izdelke, vam trgovec navdušeno razlaga in ponuja svoje blago. Z ostrim očesom izkušenega prodajalca opazi, da se vam je pogled pod sončnimi očali ustavil na skodelici iz alabastra. Hitro jo prime in vam jo ponudi: »Pravi alabaster, ročno delo, visoka kakovost,« so besede, ki kar bruhajo iz njega. Vi si skodelico še malo ogledate, jo primete v roko in tiho vprašate: »Koliko stane?« In on reče: »Poceni, samo za vas, posebna ponudba, nikomur ne povejte – samo 100 evrov.« Vam je skodelica všeč, ne bi pa zanjo dali 100 evrov. Nerodno vam je barantati, saj to ni del naše kulture. Ampak po navodilih vodnika, sicer malo sramežljivo, rečete: »20 evrov dam.« Trgovec se zgrozi, odkima z glavo, a vseeno za malenkost popusti in reče: »Naj vam bo, za 90 evrov vam jo dam.« Vi pa vztrajate, dokler ceno postopoma ne zniža na 50 evrov. Potem sledi nov manever – trgovec vzame še majhen kipec in reče: »Kipec in skodelico vam dam za 60 evrov.« A vas ne prepriča. Kipec vam je sicer všeč, prodajalec pravi, da je iz granita. Tudi vi pa ste po prvih uspehih že bolj pogumni in igrate njegovo igro: »30 evrov dam za kipec in skodelico skupaj.« Trgovec odgovori: »Ne, ne, oboje je iz pravega kamna, ročno delo, pod 50 evrov ne gre.« Ko vidi, da s ceno še niste zadovoljni, doda: »Dobro, pa 40 evrov, to je res zadnja cena za oboje.« Vi ga pogledate in si rečete, da mora tudi on nekaj zaslužiti, ter mu ponudite 35 evrov. S tem sicer še ni zadovoljen, a ko vidi, da že odhajate, priteče za vami in vam skodelico in kipec potisne v roke: »Dobro, dobro, 35 evrov. Tamam?«


Ključ do uspešnega pogajanja sta sproščenost in nasmeh – to ni konflikt, temveč družabna igra. Če prodajalec vidi, da ste prijazni in pripravljeni na pogovor, boste pogosto dosegli boljšo ceno. Če se ne morete dogovoriti, se lahko vedno vljudno zahvalite in poslovite. V mnogih primerih vas bo prodajalec poklical nazaj z boljšo ponudbo. Pomembno pa je, da se pogajate le takrat, ko imate resen namen kupiti izdelek.
Denar in napitnine
Valuta je egiptovski funt, katerega vrednost se v zadnjih letih hitro spreminja oziroma pada. Zato lahko večino storitev, pijače, hrane in spominkov plačate tudi v evrih ali dolarjih. Ker v Egiptu evro in dolar pogosto enačijo, se vam bolj splača vzeti dolarje. Čeprav lahko marsikje plačujete v tuji valuti, je priporočljivo nekaj denarja zamenjati v funte, saj boste tako lažje plačevali manjše stroške, kot so uporaba stranišč ali nakupi v lokalnih trgovinah. S kreditnimi karticami lahko plačujete predvsem v bolj turističnih krajih.
Napitnine, imenovane »bakšiš«, so v Egiptu zelo razširjene in pogosto pričakovane. Majhne vsote denarja se dajejo za različne storitve – od nošenja prtljage in pomoči v hotelih do prijaznih policistov, ki vam pomagajo prečkati cesto in se izogniti prometnemu kaosu. Zato je priporočljivo, da imate vedno pri sebi manjše bankovce. Pri taksijih ali zasebnih storitvah se o ceni dogovorite vnaprej, da se izognete nesporazumom. Če potujete z Agencijo Oskar, pa zadevo prepustite vodniku ali vodnici, ki bo poskrbel_a, da bodo napitnine prišle v prave roke.

Zaključek
Egipt je dežela kontrastov, kjer se starodavna zgodovina prepleta s sodobnim življenjem. Z nekaj prilagodljivosti, spoštovanja in odprtega duha boste hitro začutili toplino domačinov in bogastvo njihove kulture. Če se boste držali teh preprostih nasvetov, bo vaše potovanje ne le varno, temveč tudi izjemno bogato in nepozabno doživetje.
