20. maj, 2010   Agencija Oskar, Kuba, Vodniki  

Che je mrtev. Naj živi naš Che!

 

Che je mrtev. Naj živi naš Che!

Piše: vodnik Roman Požeg – Che

Lep pozdrav Oskar!

Verjetno si že vse obveščen o poteku prve revolucije na Kubi, tako da ni potrebno izgubljati besed! Pa vendar, tole ti moram povedati:

CHE JE PREŽIVEL in ob tem je prav tako uspela prva Oskarjeva revolucija na Kubi! Vsi revolucionarji in revolucionarke preživeli borbe na poti, kjer so potekali pravi krvavi boji a kljub hudim ranam se vsi srečno vrnili domov. Niti vulkani nas niso ustavili!

A kar je bistvo te zgodbe je, da sem odkril “RAJ”. Ja prav berete – na Kubi obstaja pravi “RAJ, PARADIŽ, NEBESA…” in ta raj se na Kubi imenuje Tropicana! Čeprav lahko omenim, da je celotna Kuba en sem tropski paradiž katerega je že omenjal Krištof Kolumb leta 1492! Pa se raje vrnem k bistvu.

Tropicana je show, kateri te popelje v pravi raj! Tradicija sega že tam v leta 1937, ko so uprizorili prvi predstavo in do danes traja vsak dan kljub vsem vremenskim pogojem. Če pada dež ali sije sonce Tropicana sije v vsem svojem sijaju! Tokrat prvič samo za Oskarjeve revolucionarje!

Že sam prihod na prostor dogajanja je veličasten, saj te pričaka orkester ki igra prepoznavne kubanske skladbe in celo telo takoj zavibrira v ritmih, kolena postanejo mehka in glava že odplava v pričakovanje, ki sledi. Vsak najprej dobi darilce; ženske prelep nagelj in to na Kubi, moški pa tako kot se šika – cigaro. Res lepo.

Potem vsi posedemo in že drhtimo, se spogledujemo in zlivamo vase prvi kozarček ruma za lažji prehod k tistemu, kar sledi. Nad nami milo nebo, kjer se svetlikajo zvezde in obkroženi z veličastnimi drevesi, ki že leta in leta okrašujejo celotna dogajanja.

Vsi postajamo nestrpni – potem pa se veličastno začne. Odpre se RAJ, prižgejo se luči, orkester začne z igranjem glasbe in pred nami, nad nami, za nami vse zablesti v barvah raja, katerega predstavljajo prava zagorela vroča dekleta, fantje na pol goli in oblečeni v prelepe kostume živih  svetlečih se barv.

Celoten prostor zaživi in zazdi se, kot da bi sanjal. Vsi se pogledujemo in se sprašujemo ali je to mogoče, prav tako celotna dvorana obnemi.

Že prva točka prikaže ves sloves, ki ga nosi Tropicana. Približno 50 deklet se prikaže na odru v vsej veličini, lepoti v gibanju plesa in vročih teles! Nepredstavljivo!!

Sledijo točke, ki ti vsaka vzame sapo in ne moreš sneti pogleda z odra. Prav tako vsaka točka predstavlja kubansko zgodovino in nacionalne plese Kube. In tako skozi dve uri non-stop brez premora zremo v vsa ta  pregreta, vročična telesa, kostumov raznih barvnih kombinacij in modelov. Ne najdem več besed, ki bi opisovala te sekunde, minute preživele v “raju” na zemlji!

Vendar, vsak “raj “na zemlji se enkrat konča in tudi ta se je. Ob odhodu sploh nisem mogel verjeti ali so bile samo sanje ali realnost. Še danes mi spomin na ta “raj” v glavi zbudi neponovljive občutke in upam, da ta paradiž delim tudi z vami! Se splača, glede na naše kratko življenje… Še toliko bolj, če preživim še eno revolucijo in se vrnem sem … pa čeprav mogoče tudi sam …

lp Che