Piše: Grega Rodman
Trideset ljudi, en avtobus in deset dni skupaj. V Turčiji. Recept za nepozabno doživetje ali popoln polom? Skupinska potovanja imajo pogosto slab sloves. Da si vezan na druge. Da neprestano nekaj čakaš. Da ni spontanosti. In vse to v Turčiji. Me bo ob petih zjutraj zbudil mujezin? Bom v konservativni Konyi zvečer sploh dobil pivo? Kaj bom jedel, če je njihova hrana tako drugačna od naše?
Vse to so povsem legitimna vprašanja. Pa poglejmo, ali lahko razbijemo kakšen stereotip. Na kratko pa takole: ta dežela je tako zanimiva, da je sopotnik na zadnjem potovanju omenil, da jo obiskuje že sedemnajstič! Zakaj torej na skupinsko potovanje v Turčijo? Na kaj ti na takšnem potovanju ni treba skrbeti?
Prvič – da bodo sopotniki nezanimivi
Na takih poteh se zberejo ljudje, ki jih zanima svet. In prav ti ljudje prinesejo najboljše debate. Oskarjevi programi so sicer polni vsebin, a vedno ostane dovolj časa za pogovore, razmislek in deljenje vtisov. Ob koncu potovanja sopotniki pogosto povedo, da jim bo najbolj ostala v spominu prav odlična skupinska dinamika.
Drugič – da boš videl le kup kamnov
Priene, Efez, Apolonov in Artemidin tempelj, Olympos, Patara … kamnov zagotovo ne bo manjkalo. A to niso le ruševine. Za njimi se skrivajo fascinantne zgodbe, ki jih odkrijemo na poti. Si vedel, da je imel Apolonov tempelj podoben pomen kot znamenito preročišče v Delfih? Ali da so se Likijci raje zažgali, kot da bi se podredili Rimljanom?
Tretjič – da boš jedel slabo
Res je, svinjine ni. Je pa toliko drugih okusov, da jo le redki pogrešajo. Kebab na tisoč in en način, turške čorbe, za bolj pogumne pa še kokoreç (jagnječje črevesje), işkembe çorbası (vampova juha) ali çiğ köfte (veganske začinjene bulgurjeve kroglice). Zraven pa seveda ayran – in obrok je popoln.
Četrtič – da bo potovanje površinsko
Turčija je kot država stara nekaj več kot sto let. Pred tem je na tem območju skoraj pol tisočletja obstajal Osmanski imperij. Fascinantno je opazovati, kako velike spremembe se lahko zgodijo v tako kratkem času. V eni sami generaciji so ukinili sultanat in kalifat, prepovedali nošenje nekaterih tradicionalnih oblačil, zamenjali pisavo … in še bi lahko naštevali. Kakšna zgodba!
Petič – da ne bo pristnega stika z domačini
Seveda obiščemo glavne znamenitosti, kot sta Hagia Sofija in palača Topkapi. A za mnoge so vrhunec potovanja ravno manjši, pristni trenutki: obisk lokalne gospe, ki prodaja domače izdelke, kosilo v lokalni çorbacı (lokalu s turškimi juhami) ali šiša in čaj v kahvehane. To so kraji, kjer smo pogosto edini turisti.
Šestič – da boš ostal brez dobrih fotografij
Sopotniki si fotografije delimo prek Oskarjeve aplikacije, zato ni bojazni, da kakšen lep trenutek ne bi ostal zabeležen. V skupini se skoraj vedno najde tudi kakšen zelo dober fotograf.
Sedmič – da boš domov prišel isti človek, kot si bil pred potovanjem
Turčija ponuja široko paleto izkušenj, ki se nas dotaknejo in nas spremenijo. Lahko je to fascinantna zgodovina (ste vedeli, da ima zahodna filozofija svoje začetke prav na obali današnje Turčije?) ali pa osupljiva narava (si že v živo videl Pamukkale ali Kapadokijo?).
