Piše: Alina Meško
Potovanja v Gruzijo in Armenijo >>
Za koliko larijev se lahko najeste v Tbilisiju in za koliko drahmov v Erevanu? Cene so za nas ugodne, svoje pa naredi tudi izbira lokacije. Menjalni tečaji se spreminjajo, čeprav imata obe državi razmeroma stabilni valuti. Poleti 2026 bi za en evro dobili okoli 450 armenskih drahmov in nekaj več kot tri gruzijske larije. Toliko za občutek, v nadaljevanju pa bomo za lažje razumevanje cene pretvorili v evre.
Cene kosil so nižje kot pri nas, tudi v središčih mest. Veliko je odvisno od izbire restavracije, vendar lahko klasično kosilo dobite že za deset evrov, za pojedino z več hodi pa boste odšteli okoli 20 evrov – v obeh državah. Seveda so tudi tam na voljo prestižne restavracije, kjer so cene bistveno višje, vendar boste na primer v armenskem Dilijanu, kjer se ustavimo zadnji dan, v prijetni restavraciji za okusno in estetsko pripravljeno hrano ter prijazno postrežbo odšteli približno 15 evrov.
Voda v trgovini je zelo poceni, enako velja za mineralne vode, ki so odlične tako v Gruziji (na primer Borjomi) kot v Armeniji (Jermuk). Tudi druge pijače so praviloma cenejše kot pri nas.
V Armeniji kupimo njihov znameniti konjak – za deset let star kakovosten konjak (0,5 litra) boste odšteli nekaj več kot 20 evrov. Gruzijsko vino je znano po posebni metodi pridelave v kvevrijih, zato ne pričakujte, da bo zelo poceni. Za kakovostno buteljko boste odšteli okoli 15 evrov, lahko tudi nekoliko manj ali seveda precej več. Stalinovo najljubše vino, kvančkara, se prodaja po višjih cenah, vendar ga je mogoče dobiti že za približno 20 evrov. Če boste žgane pijače kupili neposredno od domačinov v manj uglednih plastenkah, jih lahko najdete že za okoli sedem evrov na liter, ob malo sreče pa so takšni izdelki lahko odlični.
Sadje je v Gruziji običajno dražje kot v Armeniji, še posebej na bolj turističnih območjih. Za posodico češenj vam lahko ponekod zaračunajo tudi tri evre, medtem ko smo v armenski prestolnici za dva evra kupili kar kilogram češenj. Precej zasoljene znajo biti tudi cene sveže stisnjenega soka granatnega jabolka – za manjši kozarec boste odšteli okoli pet evrov.
V obeh deželah so na voljo posebne slaščice – na vrvico nanizani orehi ali lešniki, pomočeni v grozdni sok. So okusne in razmeroma zdrave, ena taka »klobasica« pa vas bo stala okoli evro in pol. Ulične hrane ni veliko, vendar se najde tudi kaj za hitro potešitev lakote. Cene so ugodne; za nekaj evrov (ali celo manj) boste dobili znameniti hačapuri (nekaj med pico in burekom) in se dobro najedli.
Sopotniki so pogosto presenečeni nad visoko kakovostjo in ugodnimi cenami hrane v obeh deželah. Hrana ni le cenovno dostopna, ampak tudi zares okusna. In brez skrbi – v obeh državah so dobro digitalizirani, plačilne kartice pa sprejemajo skoraj povsod. Izjema so predvsem manjši prodajalci, ki na ulicah prodajajo domače sadje, pijačo in podobne izdelke.
