Piše: vodnica Ajda Šter
Noč ima vedno svojo moč
Tudi v Mjanmaru. Kot strogo budistična dežela in dežela, ki se komaj prebuja iz dolgih let izolacije, Mjanmar ni znan po najbolj pestrem nočnem življenju, kot si ga morda predstavljamo obiskovalci. Domačini sami, hudomušni in zgovorni ljudje, pa se seveda še kako radi poveselijo, ko dnevno svetlobo zamenja opojna tema noči. Mjanmarski večeri so eni tistih najbolj nepozabnih 
dogodkov na potovanju po tej unikatni deželi in zbirka večernih doživetij se daljša iz večera v večer. Večer je nenazadnje tudi del dneva, ki se ga večina Mjanmarcev najbolj veseli. To je čas, ko se dnevna vročina umiri in postane zrak dejansko prijeten za življenje. Čas, ko se delo konča in pride na vrsto tisto najlepše, karkoli naj že to bo. Zvečer luči, oljenke in svečke razsvetlijo hiše in templje, čez dan še tako vsakdanje ulice postanejo čarobne in romantične. Prižgejo se televizije in iz domov zadiši po večerji.
Mestni večeri
Naj bo katerokoli mesto v Mjanmaru, v vsakem se zvečer zunanja podoba popolnoma spremeni. Ljudje na ulicah postavijo »prenosne« restavracije in čajnice, pripeljejo svoje pridelke in jih prodajajo na nočnih tržnicah. Mesta oživijo. V Yangonu se sprehajamo po ulicah in vsrkavamo večerno vzdušje. Tam za vogalom nekdo peče sveže kokosove palačinke, spet drugi pripravi odlične sveže sokove, tretji pa v vročem olju peče vse nenavadne dele telesa kakega prašička. Povsod je gneča, a največ je je na nočni tržnici, kjer je možno kupiti prav vse, kar nam srce poželi. Čarobno je tudi ob slavni mestni Shwedagonski pagodi, ki šele ponoči zasveti v vsem svojem sijaju. Vsi tisti kilogrami zlata, ki obdajajo to skoraj 100-metersko pagodo, odsevajo daleč naokrog, tudi do najbolj oddaljenih četrti mesta. In tukaj so sprehodi
mimo domov, kjer domačini ali kramljajo s sosedi ali uživajo ob gledanju najbolj popularnih TV programov. Seveda je tu in tam tudi kakšen lokalček, kjer se dobi kozarec osvežilnega piva in kjer se zbirajo predvsem moški. Mladina obožuje kino in karaoke. Tu in tam se najde kak disko, a na zelo umirjen način in z večno romantično domačo glasbo. Lepo je tudi ob kakšnem od mestnih jezer, kjer se na klopicah zbirajo zaljubljenci, katerim noč daje svoje zavetje. Najlepše pa je pozno zvečer, ko je edina odprta le še meni najbolj ljuba čajnica na ovinku ene od cest. Lastnik jo postavi šele, ko se zvečeri in zasede večino pločnika s tistimi značilnimi majhnimi plastičnimi stolčki. Od tam se mi nikoli ne mudi s skodelico svežega čaja v roki ob opazovanju mimoidočega dogajanja. Mandalay se kot še eno od velikih mjanmarskih mest zvečer podobno spremeni kot Yangon. A tu se s sopotniki navadno odpravimo na kakšen kozarec domačega piva in zabavamo domačine s preizkušanjem našega znanja mjanmarskega jezika. Mandalay poleg vsega zvečer ponuja še eno obliko zabave. To je obisk slavnega zabavljaškega tria, Brkati bratje. Tradicija tovrstnih zabavljačev izhaja iz časov, ko v Mjanmaru skoraj ni bilo dovoljeno kakršnokoli obveščanje ljudi o političnem in svetovnem dogajanju. Zato so tisti z informacijami le-te prenesli na ljudi v obliki večernih predstav. Danes bolj kot ne folklora, a še vedno s sporočilom in obisk Brkatcev je hecno in zanimivo doživetje.
Zvečer na podeželju
Ljudje, ki žive na podeželju, žive z naravo. Dnevni urnik jim narekuje sonce. Vstajanje s soncem, delo čez dan z izjemo najbolj vročih uric in zaključek dela, ko sonce pade. Takrat pride najpomembnejši obrok dneva, večerja, saj ni več vroče in po njej ne sledi delo, pač pa počitek. Takrat se zberejo vsi člani družine, to je čas za druženje, klepet in malo zabave. V večjih vaseh imajo ljudje v hiškah tudi že televizije, pred katerimi se navadno zvečer zbere družina, včasih tudi bližnji prijatelji, sosedje. Skupaj gledajo novice in komentirajo, zatem še kaj zabavnega, kot so recimo karaoke, glasbeni koncerti, filmi. V manjših in malce bolj odročnih vasicah ima pogosto televizijo le vsaka deseta hiška, ali celo samo ena hiška v vasi. Te televizije se zvečer, ko pride elektrika, prižgejo in so vedno na takih lokacijah, da je pred njimi dovolj prostora za veliko ljudi 
ali včasih celo vas. Ko vaščani povečerjajo, se zberejo pred temi televizijami in zamaknjeno strmijo v ekrane. Včasih tudi petdeset ljudi v enega. Gledajo tisto, kar je pač na sporedu. In ne opazijo naključnih mimoidočih, ki za njimi postanemo, si pogledamo trenutni program in razmišljamo, kdaj je televizija nam postala samoumevna. Ugotavljamo, kako lepo se je veseliti teh preprostih stvari v življenju. Še bolj zabavni mjanmarski večeri pa so tisti v vasicah brez elektrike. Kjer televizije še ni in se domačini drugače poveselijo na dolge, temne večere. Na trekingu po gorskem podeželju okrog jezera Inle navadno prespimo v takšnih vasicah. Ob večerji razsvetlimo prostor s svečami in spočijemo oči ob tej nežni svetlobi. Kasneje se odpravimo k sosedom na pijačo. Vzpnemo se v življenjski prostor nad hlevom za živali, katerih toplota greje tudi ljudi in se pridružimo domačinom ob večernem ognju. Vsak ima kozarček z neko pijačo v roki in grizljajo sveže, malce popražene arašide. Kramljajo in premlevajo dogodke v vasi, se smejijo in uživajo. Nekaj časa mine, ko domača gospa začne spraševati našega vodnika o nas. Pogovor se razvname. Koliko je kdo star, kdo je poročen, koliko imamo otrok, to so prva vprašanja. Veliko se nasmejimo eden drugemu in kaj je lepšega, kot to. Tako preprosto. Gola lesena tla, na sredini prostora ogenj in toliko smeha… Lepo nam je, a za naše pojme zgodaj zvečer se že poslovimo, saj nas bodo petelinčki zbudili še preden se bo naredil nov dan.
Obmorski večeri
Dolga peščena plaža, nad katero se dvigajo kokosove palme, toplo tropsko morje in pravo počitniško vzdušje. To je podoba, ki si jo vsak popotnik želi na koncu svojega potovanja. V Mjanmaru je za to tukaj plaža Ngapali, letovišče v pravem pomenu besede. Kljub temu je tudi tukaj vzdušje zelo mjanmarsko. Spokojno, prijetno, daleč od kakšnega burnega nočnega življenja in široke raznovrstne letoviške ponudbe. Morda prav zato so tudi obmorski mjanmarski večeri nekaj posebnega. Čarobni na svoj miren način. Tukaj večere pospremi vedno polna miza slastne sveže pripravljene morske hrane, ki vedno pride v obilici in tako okusna, da si obliznemo vse prste. Za zraven gospa Htay Htay, lastnica restavracije z najglasnejšim smehom na obali, zmeša svoje opojne koktajle. Na okus so sladko – kisli in osvežilni z dodatkom mete in pridejo na mizo v velikih kozarcih. Gospa Htay Htay nič ne varčuje z domačim žganjem. In kmalu se pridružimo njenemu smehu. Ostanemo pogosto tako dolgo, da vsi ostali gostje odidejo. Klepetamo, gledamo družinske albume in se imamo na splošno lepo. Naj bo na mizi koktejl ali svež kokosov oreh.
Mjanmar osvoji, tudi s svojimi večeri
Mnogo je nepozabnih spominov iz Mjanmara. Pogosto so med njimi prav mjanmarski večeri. Te drobne iskrice, ki zaokrožijo že tako lepe potovalne dni v pravo celoto. Ponovno odkrijemo čar tistega, na kar v našem vsakodnevnem življenju hitro pozabimo in nam postane samoumevno. Naj bodo to sprehajanje po živahnih ulicah in posedanje v čajnicah na mestnih pločnikih ali skupno gledanje televizije, kjer sploh ni pomembno, kaj je na sporedu. To so večeri, ki se nas dotaknejo in prikličejo na dan veselje do tistih majhnih, preprostih stvari, ki so tako pomembne. In ko je čas za slovo od Mjanmara ter se znajdemo v sodobnem svetu, se ponovno znamo poveseliti ob vsem, kar imamo v našem svetu, spomini na mjanmarske večere pa žive med najbolj močnimi.
