Z Marjanom Ogorevcem v jordansko veličastje – kliknite tukaj
Z Marjanom Ogorevcem v Sinajsko puščavo – kliknite tukaj
Z Marjanom Ogorevcem v Malo Azijo – kliknite tukaj
Da, PUŠČAVA!!! Ta gluha, suha, izžgana jordanska dežela se me 
je dotaknila bolj kot vse bujno cvetoče ali z najlepšimi gozdovi porasle dežele. Popolnoma sem se ji prepustila in zaupala vodstvu duhovnega učitelja. Priprave nanjo so se začele lansko jesen. Takoj po odločitvi za to potovanje, ki je prišla ob pravem in prelomnem trenutku v mojem življenju, po upokojitvi, sem zaslutila, da so potrebne temeljite duhovne priprave, če hočem kaj spremeniti in lažje zadihati. Prtljaga, ki sem jo nabrala v 58-ih letih življenja, je postala pretežka in komaj sem jo še vlekla za seboj. Pred njo sem stala iz oči v oči, ker ni bilo več službe, ki me je prej popolnoma vsrkala vase, pravzaprav sem se ji pustila vsrkati, da se ni bilo časa soočati z notranjo temnino.
Celo jesen sem po vsaj dve uri dnevno temeljito študirala Bhagavad-gito, ta večni vrelec modrosti, kar se je zavleklo preko zime daleč v januar. Nato sem se, glede na vsebino potovanja, poglobila v Staro zavezo, posebej v Mojzesove knjige. Pripravljala sem se tudi telesno, z intenzivnejšo vsakodnevno hojo. Takoj, 
ko sem se na Dolgem mostu prisrčno pozdravila z Oskarjem, se nasmejala ob pogledu na njegovi različni nogavici in se spoznala z Marjanom, sem vedela, da sem v pravi družbi. Že prvi dobri vtisi o sopotnikih so se iz ure v uro potrjevali in ko smo stopili v puščavo, so mi postajali vse bolj dragi prijatelji, saj sem jaz o njih in oni o meni vedeli več kot dolgoletni znanci.
Hvala vam, dragi prijatelji, za vašo iskreno tiho podporo, ker brez vas moja preobrazba niti slučajno ne bi uspela. Stali ste mi ob strani, ko sem ob Oskarjevi spodbudi in z Marjanovo pomočjo v Mali Petri v tabornem ognju sežgala poslednji zavojček cigaret, katerim sem se desetletja pustila zasužnjevati. Razbolele noge, žulji, v pesek vdirajoči koraki v stotih kilometrih hoje v tišini skozi čarobno Petro, sipine, vzpone in doline Wadi Ruma, hladne noči pod jasnim zvezdnatim nebom in prebujanje v sveža, pravljična jutra; vse to je bilo nekaj nepozabnih dni naš skupni vsakdanjik. Vmes pa meditacije, pogovori, predavanja, po dolgih urah hoje pa sredi peska beduini pričarajo slasten obrok – mnjaaaaam, še danes se mi cedijo sline, ko se spomnim na še topel kruh in slastne omake.
Vsak dan v puščavi so se rahljali vozli, jeklena pest je ob potoku
solza popuščala. Marjan me je varno in diskretno vodil skozi strahove in občutke krivde, mi jih pomagal odstranjevati in mi pokazal pot naprej, v lepšo in mirnejšo jesen življenja. Seveda pa tudi on nima čarobne palice. Odstrani blokade in pokaže pot naprej, da neprecenljive napotke. Na vsakem posamezniku pa je, koliko je pripravljen delati na sebi, trgati škodljive stare življenjske vzorce in ustvarjati nove. Meni kar dobro uspeva in vsak dan je bolj poln. Nisem še vsega predelala, a stvari vsaj razumem in ker se imam vedno bolj rada, si dajem dovolj časa.
Prav vsem sem odpustila, kar so mi hudega storili in sem globoko hvaležna za vse dobro, kar poskušam po najboljših močeh vračati in pomagati vsem pomoči potrebnim. Hvala ti, Marjan za to neprecenljivo izkušnjo. Hvala tebi, Oskar, ker si popotniški ponudbi dodal to novo dimenzijo. Res posrečena inovacija! Pogrešam tvojo duhovitost, oskarizme in načitanost. Le kdaj uspeš predelati vse te gore podatkov in jih razdelati tako, da so posredovani na tako izviren in zanimiv način?
Lep pozdrav in objem! Čaplja
Več … Kje me najdeš?
Z Marjanom Ogorevcem v jordansko veličastje – kliknite tukaj
Z Marjanom Ogorevcem v Sinajsko puščavo – kliknite tukaj
Z Marjanom Ogorevcem v Malo Azijo – kliknite tukaj
