Piše: Boštjan Cigoj
Egipt je dežela, ki je poznana predvsem po svojih piramidah in veličastnih templjih. Toda podrobno raziskovanje popotnika hitro sooči z drugačnimi kulturami in ljudstvi, ki na deželo morda niso pustila tako močnega vpliva. Vseeno pa je njihova edinstvenost tista, ki privablja ljudi, ki si želijo od Egipta izkusiti več od le obiska glavnih znamenitosti.
Eno teh ljudstev so Nubijci, ki že tisočletja poseljujejo območje južnega Egipta (od prvega katarakta), pa do severnega Sudana (do tretjega katarakta). Nubijci so zgodovinsko ostali kar nekoliko prezrti ob veličastni zgodovini egipčanskih faraonov. Poudariti velja, da je na tem območju sočasno z egipčanskim kraljestvom obstajalo tudi nubijsko kraljestvo Kuš. Kraljestvi sta bili pogosto v vojni, saj je bila Nubija znana kot kraj bogatih nahajališč zlata in dragih kamnov.
Beseda Nubija izhaja iz egipčanske besede nub, ki je pomenila zlato. V časih šibkih faraonov so Nubijci uspeli osvojiti velike dele južnega Egipta, v 8. stoletju pred našim štetjem, pa so za kratek čas vladali celotnemu Egiptu. Opravka imamo z veličastnim ljudstvom, ki je bilo znano zlasti po svojih lončenih izdelkih ter pogumu in vojaških spretnostih. Prav zaradi slednjega so jih številni tujci najemali kot najemniške vojščake, zlasti so bili znani kot izurjeni lokostrelci. V času vladavine nad celotnim Egiptom so tudi sami začeli z gradnjo piramid. Nubijske piramide so precej manjše in bolj strme, z le enim prostorom pod zemljo, kjer je ležal pokojnik. Ostaline teh piramid si je še vedno mogoče ogledati v severnem Sudanu.
Danes je življenje v Nubiji nekoliko drugačno, saj so začeli jezditi na valu turizma. To pomeni, da so svoje vasi in domove odprli za tuje obiskovalce, ki se lahko seznanijo z drugačnim in nekoliko manj znanim obrazom Egipta. Omeniti velja, da je ohranjenih le malo izvirnih nubijskih vasi, saj so po odprtju Visokega asuanskega jezu številne končale pod vodo. To je pomenilo, da so morali številne vasi preseliti ali postaviti nove. Kljub temu pa so Nubijci ostali zvesti svoji tradiciji in so novim vasem vdahnili pristno nubijsko obliko.
Že prvi pogled ob sprehodu skozi vas, ki se nahaja le nekaj kilometrov za Visokim jezom, pričara pisano paleto barv, ki jih drugod po Egiptu ni moč videti. Nubijske hiše so večinoma pobarvane v indigo barvo, ki ga pridobivajo v bližini, nekaj hiš pa je pobarvanih tudi v rumeno in belo. Na fasadah se večinoma pojavljajo geometrijski vzorci, palmovi listi ter simboli iz zgodovine družine, ki živi v hiši. Zunanjost hiš definirajo visoki zidovi, za katerimi se skriva veliko notranje dvorišče, ki je deloma pokrito s tradicionalnimi oboki iz blatne opeke, nad oboki pa se dviguje kupola.
Notranjost hiš je preprosta s posameznimi prostori za spalnice in kuhinjo. Tradicionalno je bil vhod v hišo vedno obrnjen proti Nilu, saj je Nil za Nubijce reka življenja. Na dvoriščih gostom (za plačilo) postrežejo s tradicionalno hrano in pijačo. Največkrat dajo dve vrsti kruha – tradicionalnega tankega in debelejšega, ki ju gostje namakajo v med, posebne omake ter sir. Kot pijačo pa postrežejo čaj ali hibiskus. Nekateri imajo na dvoriščih še vedno krokodila, ki je bil za Nubijce sveta žival. Znani so po svoji gostoljubnosti ter preprostem načinu oblačenja z dolgi raznobarvnimi tunikami. Od običajev najbolj izstopa nubijska poroka, ki je v preteklosti trajala kar petnajst dni, danes je svatba skrajšana na tri dni.
Nubijska vas, ki se nahaja v bližini Asuana in je tudi najbolj poznana, je danes precej turistična. To je moč opaziti po številnih stojnicah z različnimi izdelki ter kameljimi karavanami, ki turiste prepeljejo od nabrežja Nila do vasi. Vseeno pa vas nudi dober vpogled v tradicionalno nubijsko arhitekturo ter način življenja in običaje. Posledično predstavlja njen obisk nadgradnjo potovanja po Egiptu, saj razkriva njegovo manj znano plat.
