Piše: Tina Felicijan
Ko se z letalom spuščamo nad Andaluzijo, se nam razkrije mehko nagubana pokrajina, prekrita z mrežo zelenih pik. To so nasadi oljk. Nikjer na svetu ni večjih. Predstavljajo edinstveno kulturno krajino, ki se razvija že več tisoč let. So živi spomenik, ki so ga postavile različne civilizacije – od Feničanov, Rimljanov, Arabcev do sodobne industrijske družbe. Starodavni mlini in stiskalnice, haciende, bele vasice, gastronomija in ljudsko izročilo pričajo o kulturni dediščini oljkarstva v Andaluziji.
Regija je eno najstarejših območij gojenja oljk v Sredozemlju. V njej oljčno olje pridelujejo že 7000 let. Dežela je v antiki oskrbovala celoten rimski imperij. Mavri so z naprednimi namakalnimi metodami sprožili kmetijsko revolucijo in ustvarili še več dragocene dobrine. Zaradi rodovitne prsti in ugodne klime nasadi oljk v Andaluziji še vedno rastejo in preživljajo na tisoče družin.
Andaluzija je svetovna prvakinja v treh kategorijah: površini oljčnih nasadov, pridelavi in izvozu oljčnega olja. Potujemo skozi provinco Jaén in se čudimo razsežnostim oljčnikov. Kako je mogoče, da skoraj 70 milijonov dreves vsako leto negujejo in oberejo? Čigavi so nasadi? Koliko olja pridelajo? Kaj odlikuje najbolj kakovostno olivno olje? Kje ga lahko pokusimo?
Z malo sreče se ustavimo na nekdanji železniški postaji. V prejšnjem stoletju so tu z oljem in olivami natovarjali vagone, ki so potovali v južna pristanišča. V železniškem skladišču so danes starinske naprave, s katerimi so nekoč pridelovali olje. Mlini in toklje ležijo ob tirih. Danes je postaja podeželska kantina s trgovino lokalnih izdelkov iz oljčnega olja. Opazujemo odtenke in bistrost, okušamo aromo in pikantnost. Katero olje je najboljše? Olivno olje so mediteranske kulture uporabljale že v neolitiku. Cenili so njegove hranilne, zdravilne in druge blagodejne lastnosti. Že tisočletja je osnovna sestavina mediteranske prehrane. Zaradi vlažilnih in negovalnih lastnosti je pogosta sestavina izdelkov za nego kože in las. Uporabljali so ga tudi v verskih obredih.
Sprehajamo se med nasadi. Kolikor nam je znano, oljke izvirajo z območja Male Azije. Feničani so jih razširili po Mediteranu. Oljke so šle v Novi svet na Kolumbovem drugem potovanju. Zasadili so jih od Kalifornije do Argentine. Danes so razširjene predvsem po območju Mediterana, uspevajo v obeh Amerikah, v Afriki, na Kitajskem in v Avstraliji.
Oljke so ene najbolj trdoživih rastlin na planetu. Zlahka živijo več sto let. Najstarejša drevesa na svetu morda rastejo že od antike. Preden oljčno drevo odmre, okrog sebe požene nove koreninske poganjke, iz katerih zrastejo mladike. Zato v starih nasadih najdemo skupine dreves, ki rastejo v krogih.
Za stare Grke je bila oljka mitološko drevo. Prve olimpijske igre so se začele z zažigom oljčne vejice. Oljčna vejica je simbol miru v vseh kulturah, ki se naslanjajo na tri abrahamske religije – judovsko, krščansko in islamsko. Kot biblična rastlina je simbol sprave z Bogom.
Z oljkarstvom v Andaluziji je povezana tudi najstarejša folklora v Evropi s skoraj 3000-letno tradicijo. Verdiales praznujejo na tepežni dan, ko so oljke obrane in olje stisnjeno. Takrat se na ulicah zberejo pevci in plesalci Panda de Verdiales, ki z ocvetličenimi klobuki in barvnimi trakovi na oblačilih slavijo letino.
Na vsakem potovanju odkrijemo nove zanimivosti o oljkarstvu v Andaluziji in vsak dan začinimo z drugačnim oljčnim oljem. Bi ga pokusili tudi vi?
