Piše vodnik: Gorazd
Ja, 
mineva že več kot 250 let od začetka ene izmed največjih zgodb o uspehu na našem preljubem planetu … Ker je Guinness sinonim za Irsko, se spodobi da besedo ali dve namenimo našemu zvestemu prijatelju, ki nas spremlja povsod po zelenem otoku.
Zgodba sega nazaj v leto 1759, ko mladi Arthur Guinness podeduje 100 angleških funtov ( za tiste čase zavidanja vredna vsota denarja), ter najame pivovarno na St. James Gate v Dublinu za 9000 let ( ja, prav ste prebrali, 9000 let). Časi za pivovarje niso bili rožnati, pivo na podeželju je bilo praktično nepoznano, uvoženo pivo iz Anglije pa precej boljše od domačega.
Medtem, ko so se ostali pivovarji v Dublinu vznemirjali zaradi popularnosti novega angleškega piva, je naš Arthur v tem videl izziv. Sam je pričel s proizvodnjo takšnega piva, pri katerem je ključno praženje ječmena in pri tem še kako uspel. Rezultat prizadevnega dela se je pokazal že 10 let kasneje, ko so naložili prvih 6 sodov temne tekočine na ladjo za Anglijo, v 19. stoletju pa so ga začeli množično izvažati po celem svetu. Danes je Guinnessova pivovarna največja v Evropi, v njej dnevno proizvedejo 3 milijone pintov črnega zlata ( ne govorimo o nafti), ter ga izvažajo v več kot 120 držav.
Osnovne
sestavine so ječmen ( 100000 ton letno – dve tretjini vse proizvodnje ječmena na Irskem odkupi pivovarna), hmelj ( uvažajo ga iz Avstrije, Češke, Švice..) , kvas in voda. Res je bil Arthur moder možakar, saj si je ob najetju pivovarne zagotovil tudi pravico do vode, ki jo pripeljejo iz Wicklovskega gorovja, ki leži južno od Dublina. Dolgo je veljalo, da pivovarna črpa vodo iz reke Liffey, ki teče skozi Dublin, vendar temu ni tako. V tem primeru bi bila zadeva še temnejša…
Pa dejstvo je, da ima najboljši okus prav v državi iz katere prvotno izhaja … Tudi potica najbolje tekne v deželi Butalcev …
Gorazd
