Za mano je nova čudovita potovalna zgodba, ki smo jo za krompirjeve počitnice na potovanju po Egiptu in Sinaju skupaj ustvarjali ‘nori, a pametni Slovenci’.
Zanimivo je, kako v Egiptu vedno znova spontano pride do tega, da skupine dobijo vzdevke. Sama vodim tudi po drugih deželah, pa skupine redko kdaj dobijo vzdevke. V Egiptu pa se to že skorajda redno dogaja. 
Tako sem imela že čast potovati z ‘norimi zajci in zajkljami’, s ‘coca-colaholiki’, s skupino ‘na hrbet’, pravkar pa smo potovanje končali ‘šalabajzerji in šalabajzerke’.
Ko sem tako razmišljala, zakaj se to pojavi le v Egiptu in ne drugje, sem kmalu prišla do zaključka, da se to dogaja zaradi našega Osame. Tisti, ki ste že potovali z nami po tej deželi in ste Osamo tudi spoznali, potem veste o kom in o čem govorim. Osama je lokalni vodnik, s katerim sodelujemo že precej let. Tako se je naš ‘medo’ naučil tudi že veliko slovenskih besed in stavkov. Le kdo bi ostal resen, ko Osama začne s svojo slovenščino, saj zna odlično uporabljati vse ‘traparije’, ki ste mu jih tekom let predstavljali prav vi, naši dragi potniki.
In ker je nekdo nekoč Osamo naučil, da se prijazni simpatični potnici lahko reče tudi ‘zajklja’, zdaj Osama to redno prakticira. Tako smo vedno vse predstavnice ženskega spola zajklje, moškega spola pa zajci. Tisti, ki gredo v Dolini kraljev čez greben do Hačepsutinega templja so ‘nori Slovenci’, tisti, 
ki pa se z njim do templja zapeljejo z avbobusom so ‘pametni Slovenci’. So vam znane te besede: ‘stara koka, dobra juha’, ‘na zdravje srce kravje’, ‘v redu kot na Bledu’? Ja, vse to zna naš Osama. In ker ga vi tako pridno učite vse te uporabne slovenščine, se potem ravno zaradi njega sponatano pojavljajo vzdevki skupin. Lani za novo leto sem potovala s skupino ‘na hrbet’, ki ga je naučila zelo pomembnega vprašanja, ki se glasi: gospa, vas lahko vržem na hrbet?
Še vedno imam v spominu tudi skupino coca-colaholikov, ko sta se proti koncu potovanja Aleš in Janez že kar tresla, če sta bila brez coca-cole. In takrat pri dolgih vožnjah ni bilo vprašanja, kdaj se bomo ustavili za wc, ampak kdaj bo pavza za coca-colo!
No zadnja skupina je torej dobila vzdevek ‘šalabajzerji’. Kako je do tega prišlo? Vsi skupaj sedimo v baru pri Hačepsutinem templju, nekateri malo utrujeni od sprehoda čez greben, ko so čisto mimogrede skupaj
sedli Dejan, Rok, Aleš in Osama. Pogovarjajo se, smejijo in kmalu že pride na vrsto nova učna ura slovenščine za Osamo. Dejan in Rok sta takoj stopila v akcijo, najprej sta ga učila besede ‘slovencelj’, ki pa se ni prav prijela. Ko pa so se spomnili na besedo ‘šalabajzer’, so besedo vsi takoj pograbili. In tako smo ostali skupina ‘šalabajzerjev in šalabajzerk’ tudi še na Sinaju, ko Osama ni bil več z nami.
Predvsem Dejan se je popolnoma navdušil nad vlogo učitelja slovenskega jezika. Nadvse uporabne slovenščine je učil tudi našega lokalnega vodnika po sinajski puščavi, Faraga. On zna zdaj v našem jeziku povedati ‘jaz sem mačo’, ‘ti si dobra mrha’, tudi beseda ‘šalabajzer’ mu ni tuja. Za konec pa se je naučil še stavka: imeti rad ali ne, to je zdaj vprašanje. Skratka, če bo šlo tako naprej, bomo slovenščino v Egiptu lahko kmalu slišali že na vsakem koraku.
Za konec pa le še tole – hvala dragi ‘šalabajzerji’, saj me Osama zdaj nič več ne kliče zajklja, ampak šalabajzerka.
In če kmalu tudi vi načrtujete potovanje z nami v Egipt, potem le začnite premišljevati o novih slovenskih besednih zvezah, ker kot vidite, da so res nadvse uporabne. Če že za kaj drugega ne, vsaj za smeh in dobro voljo. Se vidimo!
Nina Mavrič
