Piše: Boris Lepojić
Križarjenje po Italiji, Španiji in Franciji >>
Križarjenje po Italiji, Grčiji in Turčiji >>
Križarjenje po Italiji, Tuniziji, Španiji in Franciji >>
Kako spraviš popotnika na križarko? Enako kot štiri slone v fička. Težko. A očitno se da.
Sam sem si želel raziskovati Makedonijo, ženo pa je vlekla križarka. Tako sva sklenila kompromis in »zmagala« je križarka. Če sem iskren, se nisem preveč upiral, saj je program križarjenja ponujal nekakšen degustacijski meni Evrope: Neapelj, Messina/Taormina, Valletta (Malta), Barcelona in Marseille.
Kljub vsemu sem skušal najti razloge, zakaj ne na križarjenje. Tu je svojo vlogo odlično opravila Tajda (specialistka za križarjenja pri Agenciji Oskar), ki je pomirila vse moje strahove o gneči na ladji, navitih cenah, pretirani »poštirkanosti« …
In smo šli. Odločitev, da iz Ljubljane proti Genovi krenemo z organiziranim avtobusom, se je izkazala za pravo. Poleg tega, da smo na avtobusu lahko malo počili (kolikor se to pač da), smo na ladjo prišli ob idealni uri in se vkrcali brez gneče. Vse poteka utečeno, tekoče … Že ko stopiš iz avtobusa, predaš svojo prtljago, ki se čez nekaj ur čudežno znajde pred tvojo sobo. Potem se slikaš, opraviš nekaj kontrol, a za razliko od letaliških je tu vse sproščeno in nasmejano. Ko smo prispeli na ladjo, se odpre mesto v malem. Kot bi stopil na dubrovniško promenado. Prav nič občutka utesnjenosti …
Soba
Po nasvetu Tajde smo izbrali sobo z balkonom s pogledom na morje, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Tu se ves čas dogaja – ob pristajanju, izplutju, plovbi … skratka 24-urni Discovery Channel pred tvojim oknom. Res je lepo vsako jutro zbujati se pred novo kuliso mesta, popoldne in zvečer pa zreti v modrino. In jutranja kavica z ženo na balkonu – uf, nevarno …
Restavracije
Teh je ogromno. Prvi dan smo šli v samopostrežno restavracijo, ki je odprta praktično ves čas, a me osebno ni prepričala. Izbor hrane je neverjeten, a prav to me je v kombinaciji z velikostjo in številom ljudi odbilo. Hitro smo našli rešitev – strežno restavracijo. Vsak dan drugačen meni s šestimi predjedmi, glavnimi jedmi in sladicami … Nasmejana natakarja, s katerima smo v tednu dni stkali super odnos. Otroka sta to poimenovala TEDEN RESTAVRACIJ (tokrat dobesedno en teden 😊).
Zabava
Največkrat obiskani del ladje z moje strani je bil fitnes (pa drugače nisem ravno fan fitnesa). Seveda so tu tudi bazeni, jacuzziji, tobogani … vse to je najbolje obiskati ob odprtju ali zaprtju (če nisi ljubitelj gneče – potem si lahko ves čas tam). Eden izmed vrhuncev zabave so zame večerni šovi: rock, Elvis, ples, akrobati, silent disco, iluzionist … Vsak večer smo si po večerji ogledali dva.
Izleti
Tu se je pri meni delno zataknilo. Organizirani izleti mi enostavno niso potegnili – včasih gneča, čakanje, glavne znamenitosti … A tudi tu se je našla rešitev: samostojno raziskovanje mest. To je TOP kombinacija. Najprej z vodnico malo naokoli za osnovno orientacijo, nato pa samostojno raziskovanje. Vsak dan drugo mesto – ponoči pa črnogorske sanje: »legneš, a ideš«.
Neapelj
Idealno za samostojno raziskovanje. Ladja pristane v samem centru. Hop in že si v središču dogajanja. Kavica, gelato … popoldne pa skupinski ogled Pompejev. Pompeji so nas sezuli. Tako ohranjenega in velikega rimskega mesta še nismo videli. Za tri ure smo postali Rimljani in ni nam bilo hudega.
Messina
Od tu smo se odpravili v Taormino. Glavna ulica, rimski teater … veličastno. A zabava se tu šele začne. Izgubimo se po ozkih ulicah, se spustimo do morja in čofnemo v kristalno čisto vodo s pogledom na zasneženo Etno. Za popolnost manjka še Aperol za starša ter granita za otroke – urejeno. Za konec še vzpon nazaj na vrh. In še enkrat se izkaže, da Slovenci za srečo potrebujemo hojo v hrib 😊. Ker so si otroci ta dan zaželeli bazen, se popoldne z ženo izgubiva še po ulicah Messine. To pa je Sicilija. Bello.
Valletta
Prestolnica Malte. Tudi tu smo zasidrani v samem centru. Ogled znamenitosti je zanimiv, a poln gneče. Nas vleče po svoje. Z lokalnim čolničem se odpravimo čez zaliv v t. i. Tri mesta. Tam pa popolnoma druga zgodba – tišina, prazne kamnite ulice … balzam za dušo in telo. Za zaključek še kratek tek okoli obzidja.
Dan na morju
Nočna mora pred križarjenjem: kaj početi cel dan na ladji?
Na koncu pa … kavica v sobo, jutranja joga (na gibljivosti bo še treba delati), dolg zajtrk, kratka siesta, ura fitnesa, demonstracija slaščičarstva, kosilo … potem pa tobogani. Prebudila so se mi čustva iz otroštva, ko mi je oče kupil tri žetone in sem bil najsrečnejši. Tu sem se lahko vozil in vozil. Morda boste rekli, da je to danes povsod, a meni se je to zgodilo sredi Sredozemskega morja (60 m nad njim). Od tu še enkrat fitnes, večerja in dva šova. In verjeli ali ne – zmanjkalo mi je časa za vse stvari, ki sem jih želel početi.
Barcelona
Ladja je zasidrana nekoliko stran od mesta, a se z avtobusom hitro znajdemo pri Krištofu Kolumbu na začetku Rambles. Nato Dalijev blok, Sagrada (zunanjost), Park Güell (žal brez vstopnic), Slavolok zmage, Gotska četrt … Pri 30.000 korakih obnemoremo in se vrnemo na ladjo.
Marseille
Do zdaj sem se vedno le peljal skozi in mi ni bil posebej všeč. Tokrat sem mnenje spremenil. Čudovite ulice, katedrale, majhni lokalčki … ravno prav za zaključek.
Zaključna misel
Ali se splača na križarjenje?
DA, če si ljubitelj počitnikovanja na najvišjem nivoju. Servis je res brezhiben.
DA, če si želiš oddiha s partnerjem ali družino, a bi vseeno rad kaj videl in doživel. Križarka je hotel, ki se premika namesto tebe – na tebi pa je, koliko izkoristiš postanke in aktivnosti. Mi smo jih maksimalno – s povprečjem 27.000 korakov na dan. Avtobusna vožnja iz Genove domov je prav prijala.
NE, če imaš predsodke do takšnega načina dopustovanja in jih nisi pripravljen dati na preizkušnjo. A to velja pravzaprav za karkoli. Kljub vsemu priporočilo: prepusti se – morda najdeš kaj zase 😊.
Ko berem zgoraj napisano, se mi zdi, da sem postal ljubitelj križarjenj. Morda. A potovanje je vendarle nekaj povsem drugega. Sem pa vesel, da sem izkusil tudi to zgodbo.
