Junan – južno od (sečuanskih) oblakov
Piše: Sandra Modic
Po pristanku v Kunmingu, prestolnici province, se odpravimo raziskovat, kar je še ostalo od starega dela mesta. Naš prvi stik z Junanom, za večino pa tudi s Kitajsko, nas očara, preseneti in tudi šokira. Prodajajo se cvetje, ptice, prigrizki in hišni ljubljenčki. Na voljo so psički, mucke, pa tudi majhne kače, kuščarji ter zlate ribice. Hitro ugotovimo, da imajo na Kitajskem precej drugačen odnos do živali, kot ga imamo doma. Nadaljujemo z raziskovanjem in okušanjem; tukaj so krompirjevi ocvrtki ter slavne “mlečne pahljače”, namazane z vrtnično marmelado, piškoti polnjeni s cvetličnim nadevom, za najbolj pogumne pa tudi ocvrte žuželke. Kaj vas pritegne bolj, ocvrti škorpijon ali stonoga?
Naslednji dan se sprehodimo v objemu cvetočih češenj do Yuantong templja, ki je naš prvi stik z budizmom. Prestopimo visoki prag, da slaba energija ostane zunaj. Znajdemo se v oazi miru ter ptičjega petja. Pred templjem varuhov se trikrat priklonimo na vse štiri strani, da odnesejo v nebo naše skrite želje. Sprehodimo se naokrog, raziskujemo in uživamo. Slišim sopotnico, ki reče: “Zdaj pa čutim, da smo resnično prispeli.” Na poti do parka se ustavimo v lokalni trgovini in okušamo sezonsko sadje – sladke jagode, borovnice, mandarine, zrele ananase in aromatični jackfruit. Končno prispemo do mestnega parka, kjer nas pričaka sproščeno vzdušje – domačini uživajo v počasnem dopoldnevu, mi pa z njimi. Sledi vožnja v Dongchuan, na območje Rdeče zemlje. Počasi zapustimo mesto in objame nas hribovita pokrajina z evkaliptusom in terasami. Ko prispemo, nas navduši intenzivna rdečina pokrajine, njena zaobljenost in (skoraj) neskončne terase. Ustavimo se pri domačiji, kjer nam gospa ponudi sočen krompir, ki se jé kar surov! Kasneje se srečamo s pastirjema, ki sta postala lokalni TikTok zvezdi, nato pa se odpravimo na sprehod in zadovoljno pretegnemo noge. Prispemo do tisočletnega borovca, kjer domačini na lesene ploščice zapišejo želje, nato pa jih privežejo na stojala in prepustijo vetru. Katero željo bi vi prepustili vetru, da jo ponese s seboj? Dan zaključimo z opazovanjem igre senc na čudoviti rdečini, medtem ko sonce zahaja. Resnično najlepši dan našega potovanja. Pa smo šele začeli!
Četrti dan začnemo zgodaj. Lovimo sončni vzhod v hladnem jutru. Obzorje se počasi obarva rožnato-rdeče. Sprehodimo se skozi gozd borovcev do razgledne točke in med čakanjem telovadimo, da se ogrejemo. Sonce vzide in zbudi se nov dan ter nova priložnost za najlepši dan na naši poti! V hotel se vrnemo na zajtrk in okušamo “slane flancate” in ocvrta jajčka. Ali bi mogoče raje vroče rezance z mesom in čilijevo omako? Po zajtrku nas čaka še krajši sprehod, kjer srečamo kmete, ki ravno sadijo krompir. Nasmihamo se in mahamo drug drugemu ter veselo pozdravljamo z “Ni Hao”. Sledi zaspana vožnja nazaj v prestolnico, nato pa naš avtobus zamenjamo za vlak. Čakamo, da bo števec pokazal hitrost +200 km/h – to se zgodi le za kratek trenutek, ki večini uide. Prispemo v Dali, ki je poznan kot vetrovno mesto in kot mesto manjšine Bai. Z avtobusa opazujemo živahno mesto, ki se razgrinja pred našimi očmi. Naš hotel je v samem centru in večer namenimo raziskovanju. Mesto je lepo osvetljeno, okrašeno in polno življenja. Sprehajamo se, čudimo, raziskujemo in uživamo. Oči se nam svetijo kot malim otrokom, ki so vstopili v trgovino s sladkarijami.
Naslednji dan začnemo z obiskom vasi Xizhou. Najprej obiščemo tržnico, ki hitro postane nepozabna izkušnja. Je barvita, živahna, rahlo kaotična, predvsem pa je pristno živa. Okušamo jagode in borovnice, lokalna peciva, kupujemo čaj in rezance… Najbolj pa nas navduši lokalni “kruh” – Xizhou baba, ki ga pečejo nad ogljem in vsebuje mlado čebulo ter mleto meso – za prste obliznit! Počasi se prebijamo skozi nakupovalno ulico, saj nas vleče na vse konce. Nakupovalna mrzlica je velika, Kitajci pa pravi mojstri marketinga. Opazujemo lepe ulice in dobro ohranjene hiše v tipični arhitekturi Bai. Nato obiščemo sosednjo vas, znano po barvanju blaga. Čudimo se s kakšno natančnostjo in potrpežljivostjo izdelujejo svoje umetnine. Sledi ogled slavnih treh pagod, ki so največja znamenitost Dalija. Uspešno so preživele Kulturno revolucijo in stojijo kot veličasten spomenik budizma na tem območju. Sprehodimo se po razgledni ploščadi in uživamo v toplem soncu. Pot nas pelje do ribnika, ki odseva pagode, jih podvoji in ustvarja iluzijo “šestih pagod”. Nato nadaljujemo proti templjem, kjer se izkaže, da dlje ko hodimo, več je stopnic! Magično! Pagod in stopnic kar ne zmanjka. Vrnemo se v Dali in sproščeno raziskujemo mesto. Zvečer pa nas čaka še rojstnodnevno praznovanje – ogromna sadna torta s “Happy Birthday” in slavnostna krona za slavljenca, ki nam narišeta nasmeh na obraz in ogrejejo srce.
Jutro začnemo s krajšo vožnjo do bližnjega jezera Erhai. “Jezero v obliki ušesa”, kot pomeni tudi njegovo ime, je eno največjih sladkovodnih jezer na Kitajskem. V jutranjem soncu se sprehajamo s pogledom na okoliške gore in lesketajoče se jezero. Tako lepo je, da že skoraj deluje kičasto. Opazujemo domačine, ki pozirajo v neštetih pozah – Kitajci res obožujejo fotografiranje! Sledi vožnja do Shibaoshana – “Gore kamnitih zakladov”. Ob prihodu nas objame gozd borovcev ter toplo sonce. V prijetni senci se sprehodimo do samostanskega kompleksa, kjer si ogledujemo starodavne kamnite rezbarije. Najbolj se nam prikupi razlaga lokalnega vodnika o kamnito upodobljenem “izhodu človeka”, kjer ženske Bai skupnosti prosijo za dobro nosečnost in lahek porod. Pot nadaljujemo proti Lijiangu. Na poti se nam odpre prvi pogled na Žadasto snežno goro, ki nas bo spremljala tudi v naslednjih dneh. Sprehodimo se skozi park Črnega zmaja in odpre se nam vrhunski razgled na jezero, Žadasto goro, paviljone in mostiček. “Tole pa je konkurenca Bledu” zaslišim nekje za seboj in se nasmehnem. Res je pravljično in čudovito. Ob kanalu se nato odpravimo proti starem delu Lijianga, ki nas očara s prepletom zavitih ulic, živahnim utripom, vodnimi kanali, številnimi mostički in množico domačih turistov. Nič čudnega, da je to mesto ena od obveznih postaj v Junanu.
Obiščemo vasico Baisho, kjer si ogledamo svetišče nekdanje vladajoče družine Mu. Nato nadaljujemo v delavnico vezenja s svilo, kjer smo navdušeni nad čudovitimi umetninami, ki jih ustvarjajo spretne umetnice. Pot nadaljujemo do Žadaste vode, ki je sveti kraj za Naxi skupnost. Pogovarjamo se o legendi stvarjenja sveta in ljudi. Naxi skupnost ima globoko spoštovanje do narave in tako ni presenetljivo, da je kraj posvečen boginji Narave in vsem njenim čudovitim stvaritvam. Objame nas mir in spokoj, ko se sprehajamo mimo bazenčkov z ribami in obiščemo kip boginje. Ganjeni smo, ko pred njo beremo kesanje človeštva za vse, kar smo ji slabega storili, predvsem pa zaobljubo, kako bomo odnos v prihodnje nagradili in zanjo poskrbeli veliko bolje. Na poti do osrednjega templja najdemo enega največjih bobnov, kar smo jih kdaj videli in srbijo nas prsti, da po njem udarimo! Ob udarcu čutimo, kako se iz bobna v naše telo širi vibracija in se nas dotakne v sami srčiki. Nepozabno! Sledi obisk plesne predstave, ki ima eno najlepših kulis, saj v ozadju kraljuje Žadasta snežna gora. Po koncu mi sopotnica zaupa, “To je bila ena najlepših predstav, kar sem jih doživela!”. Dan je izjemno bogat in ga še kar ni konec. Z gondolo se povzpnemo do smrekove jase na dobrih 3200 metrov nadmorske višine. Pozdravita nas sonce in modro nebo. Sprehajamo se po urejenih poteh in opazujemo številne kitajske pare, ki tukaj snemajo poročne fotografije. Bogate poročne obleke v beli, roza in črni barvi plapolajo v vetru, neveste in ženini pa z utrujenimi obrazi pozirajo že ure in ure. Vmes se brezskrbno sprehajajo ovce in krave. Smeh nam uide: tole je verjetno pravi test za vsak par pred poroko!
Naslednji dan je dan za stopnice! Obiščemo Sotesko tigrovega skoka, ki je mistično ovita v meglo. Ime je dobila po legendi o tigru, ki naj bi jo preskočil, ko so ga lovili lovci. Po številnih stopnicah se spustimo v globino soteske – eni peš, drugi z vzpenjačo. Prvi uživamo v razgledih na reko Jinsko, drugi v vzorcih ter barvah. Na kratko se sprehodimo ob reki in se čudimo, kako razvita je vsa infrastruktura. Pot nadaljujemo proti mestu Shigu, kjer obiščemo kamniti boben, spomenik zmage Naxi poglavarja nad tibetansko vojsko. Povzpnemo se na razgledno točko nad mestom, kjer se veličastno razprostira prvi ovinek reke Jangce. Tam še danes prisegajo novi člani komunistične partije. Ko se vračamo proti reki, imamo posebno srečo – ravno poteka lokalna tržnica! Opazujemo domačine pri pogajanju, druženju in nakupovanju. Mimo nas gre ženska, ki za peruti drži petelina – verjetno bo končal kot večerja – medtem pa ga deček, ki hodi za njo, nežno boža po glavi. Takšni vsakodnevni prizori nam počasi razkrivajo življenje ljudi v Junanu. Nadaljujemo do lamaističnega samostana, kjer vrtimo molitvene valjčke, medtem, ko se sprehajamo skozi samostan in pošiljamo molitve v nebo. Presenetijo nas barve, živahnost poslikav, maslene figure in drugačnost, kot je na tej poti še nismo videli.
Dan začnemo zgodaj, saj nas čaka povratek v Kunming z vlakom. Vožnjo nam popestri simpatičen promotor, ki prodaja piškotke, sire, čaje in deli vzorčke vse naokrog. Ima nalezljivo energijo, ki nas okuži, da tudi mi domov odnesemo vrečko ali dve. Česa? Niti ni pomembno. Po prihodu v Kunming nadaljujemo pot z avtobusom do Jianshuija, ležernega mesta s širokimi ulicami in neskončnimi drevoredi. Stara in lepo ohranjena pročelja hiš nas pozdravljajo vse naokoli. Obiščemo enega najlepše ohranjenih in največjih templjev Konfucija, ki je s svojimi idejami sooblikoval kitajsko miselnost zadnjih 2500 let. Tempeljski kompleks je spokojen, ponudi oddih od mestnega vrveža. Umirjeno raziskujemo in si ogledujemo čudovite vhodne portale, jezero s paviljonom in notranjost templjev, kjer se spoznamo s Konfucijem. Večer zaključimo s sprehodom skozi čudovito osvetljeno mesto in “plesno predstavo” na trgu pred mestnimi vrati, kjer si upokojenci privoščijo dnevno rekreacijo. Simpatično in nepozabno.
Naslednji dan obiščemo Dvojni zmajski most. Sprehodimo se okoli jezerca in na poti najdemo sladke jagode, čudovito keramiko, po kateri je poznan Jianshui, zmaje za vnuke… Pot nadaljujemo v Taunshan in zdi se nam, da smo vstopili v preteklost. Raziskujemo uličice in nekdanja domovanja družine Zhuang, ki na trenutke še odsevajo nekdanji blišč in bogastvo družine, ki je obogatela z rudniki in trgovanjem. Sprehodimo se skozi vrtove, kjer uspeva koruza, banane, buče, meta – vse na enem mestu. Za malico si privoščimo pečen krompir, koruzne palačinke in znameniti »eksplodirajoči tofu«, ki ga namakamo v čili omako. In nato že vstopamo v čisto drugačno zgodbo. Skozi številne tunele in hribovito pokrajino nas pot popelje do Yuanyang riževih teras, ki so jih pred skoraj 1300 leti ustvarili predniki manjšin Hani in Yi. Ustavimo se na prvi razgledni točki in obnemimo nad izjemnim razgledom, ki se odpre pred nami. Neskončne terase, preplavljene z vodo, ki se nežno, ena za drugo, spuščajo po hribih navzdol. Račke, ki se potapljajo in iščejo hrano. Sonce in oblaki, ki nežno odsevajo na vodni gladini. Trdožive ženske, ki opravljajo svoje vsakodnevno delo… Na prvi razgledni točki se pogajamo za zapestnice, ki jih za dodaten zaslužek izdelujejo pripadnice Yi in Hani manjšine, na drugi kupujemo rdeči in črni riž ter poskušamo parjeni rižev “biskvit”. Na tretji lovimo sončne žarke in čakamo, če se nam bo megla umaknila za sončni zahod…
Naslednje jutro nas megla spremlja že ob odhodu. Obiščemo vasico, kjer se pobližje spoznamo s kulturo Hani. Sprehodimo se med »gobastimi hišami«, tradicionalno kritimi z riževo slamo, mimo svetega gozda in vodnjaka s sladko vodo, ki naj bi imel pomlajevalno moč. Opazujemo račke pri jutranji telovadbi in smo navdušeni nad izjemno mojstrovino teras ter sožitjem z naravo. S čajem in kavico se pogrejemo v lokalnem baru, kjer sedimo na pritličnih stolih, ki jih je komaj dovolj za našo skupino. Napolnimo celoten prostor in opazujemo našo natakarico, ki se spretno vrti med pripravo naročil. Pove nam, da je kavarna odprta še dober teden, po tem pa jo čaka več mesečno delo na poljih, saj se njena družina, kot večina, ukvarja s pridelavo riža. Zapustimo vasico, nato pa nas vzame megla! Popoldne pohajkujemo po riževih terasah. Pot nas popelje med vasicami in terasami, na trenutke se nam celo odpre pogled, da vidimo nekoliko dlje… Smo del nepozabne dogodivščine! Okolica je zavita v magično meglo, (nekateri) premagujemo strahove, pomagamo si na delih poti, kjer je spolzko in blatno, se vmes malo izgubljamo, a vedno znova najdemo. Pot zaključimo v vasici, kjer nas pričakajo vaški pobalini, ki se podijo naokoli na kolesih, pri čemer vsaj eden nima niti zadnje gume!
Zadnji del poti nas vodi proti Shilinu in naprej do Kunminga. A ko je vizija jasna, ostane le še užitek na poti! Vrhunec dneva nam predstavlja obisk kamnitega gozda, kraške pokrajine, s katero se povezujejo številne zgodbe in legende. Po eni od njih je bogato dekle Ašimo, ki je bila zaljubljena v dobrega pastrija, ugrabil njen bogati snubec. Ker se mu ni želela predati, so jo bogovi spremenili v kamen in skrili v kamnitem gozdu, kjer še danes čaka na svojo veliko ljubezen. Lokalna vodnica nas vodi skozi labirint skal in nas spodbuja, naj v njih prepoznamo podobe – ptice, želvo, mornarja… Mi pa se smejimo, saj bolj kot karkoli drugega vidimo slone. A z nekaj domišljije ujamemo tudi Ašimo in njenega pastirja. Ponovno se vrnemo v Kunming, kjer v lokalni restavraciji poizkusimo slavno junansko jed “rezance čez most.” Pridno in hitro zlagamo sestavine v vrelo jušno osnovo, da se nam ne bi shladila. Potem pa se trudimo in zvijamo s palčkami, da bi uspeli iz juhe poloviti rezance.
Sledi zadnje poglavje – tropske počitnice na otoku Hainan. Po pristanku nas objame toplota, ki smo jo zadnje dni v Junanu precej pogrešali. Popoldne namenimo raziskovanju in prvemu skoku v morje. Uživaško! Naslednji dan se odločimo za izlet. Obiščemo tempeljski kompleks Nanshan, kjer nas pričaka veličasten kip boginje Guanyin – boginje sočutja in usmiljenja, ki je na Kitajskem zelo priljubljena. Počasi se sprehodimo proti njenemu kipu, ki kraljuje na umetnem otoku in opazujemo vernike, ki z dišečimi palčkami izražajo svoje molitve. Opazujemo tisoče majhnih kipcev Bude, ki jih darujejo posamezniki, družine in podjetja. Morje se lesketa, sonce nas greje – v srcu pa hvaležnost, da smo del te izjemne poti.
In tako se naše potovanje še z zadnjim skokom v toplo morje, počasi sklene. Za nami je izjemno barvita in doživeta zgodba, ki smo jo soustvarjali in iz številnih rdečih niti spletli nekaj nepozabnega. Hvaležni, da se je zgodilo!
