Piše: Klavdij Ferle
Keopsova piramida v Gizi je zagotovo eden od vrhuncev potovanja v Egipt. Zgodbo piramid začnemo spoznavati v Saqqari pri stopničasti piramidi nato pa se odpravimo v Gizo. Največja, Keopsova, je bila upravičeno že tisočletja nazaj vpisana na listo največjih čudes takratnega antičnega sveta. Vendar tudi drugi veliki piramidi in preostale manjše ne zaostajajo v svoji osupljivosti.
Že na vhodu v kompleks se vidi, za kakšno neverjetno znamenitost gre. Trume obiskovalcev so se vile skozi varnostna vrata. Pri vhodu skupini ni šlo vse gladko. Sopotnik je imel za potrebe fotografiranja zraven posebne objektive. Po rentgenski kontroli se je varnostnica odločila, da je s takšnimi objektivi vstop prepovedan. Na srečo se v Egiptu veliko situacij ureja skozi napitnine in podkupnine. Par evrov varnostnici in objektivi niso bili več sporni. Pri prvi in največji, Keopsovi piramidi, smo se razdelili na dva dela. Večji del skupine se je sprehodil okoli piramide in nekateri so obhodili cel krog, dolg skoraj kilometer. Preostali smo se odpravili v notranjost poiskat grobnico faraona Kufuja.
V vrsto pred ‘roparjev vhod’ smo se postavili 20 minut pred opoldanskim odprtjem. Zgoden prihod nam je omogočil, da smo se lahko brez stresa povzpeli po ozkem in nizkem hodniku in nato ozkem a visokem stopnišču do grobnice. Hodniki so široki nekje med metrom in dobrima dvema metroma. Po njih se brez pretiranih omejitev hodi v in iz piramide. Da križišč, kjer se lahko zavije v hodnik do spodnjega prostora in v vzpenjajoči hodnik, je pot primerna za srečanje. Tukaj s hladnim zrakom iz zaprtega spodnjega hodnika še zadnjič vdihnemo svež zrak. Po nekaj stopnicah se pot povsem zoži. Dober meter visok in širok hodnik je rahlo klavstrofobičen. Sključeni smo splezali do osrednjega glavnega hodnika. Vhod v hodnik do kraljičine sobe je zaprt, nad nami pa ujamemo izreden pogled in izdelek kamnoseštva. Ravne stopničaste stene segajo do višine skoraj 9 metrov. Tukaj resnično dobimo močan občutek, kako majhen je človek v tej ogromni piramidi. Po dvajsetih višinskih metrih hoje pridemo na polico, za katero se nahaja vhod v grobnico. Tukaj smo prvič doživeli zastoj. Skozi ozko luknjo so ljudje vstopali v grobnico, iz nje pa so se obiskovalci vračali potni. V velikem in popolnoma izoliranem prostoru je bila grobnica in pet ventilatorjev, od katerih nobeden ni bil priključen v elektriko. Dosegli smo cilj, vstopili smo v najpomembnejši prostor piramide.
Vzpenjanje v piramido je bilo impresivno. Zapuščanje piramide pa prav zabavno. V eno smer smo kot eni prvih obiskovalcev imeli pretežno prosto pot. Na poti ven pa so bili mnogi zastoji. V velikem hodniku, kjer je edina možnost vzpostaviti vsaj nekaj sistema, ni delitve obiskovalcev v dve koloni za noter in ven. Arabci so se po obeh straneh odpravili ven in onemogočili vstop. Tudi mi smo bili prisiljeni pričeti z rahlim prerivanjem – tako se človek kar vživi v njihovo kulturo. V naslednjem majhnem hodniku pa se je povsem zaustavilo. Sključeni smo se zabavali in kolikor se je le dalo umikali preostalim obiskovalcem. Popolnoma smo se ustavili, ko se je obilni Arabec zataknil. Hodnik je bil širok ravno zanj in težko kaj več. Kar nekaj vpitja in kreganja je bilo slišati. Nato pa so ga ob strani potisnili in rahlo zavrteli, da je lahko nadaljeval s potjo in naprej je pazil, da se giblje rahlo postrani. Zelo zanimivo je bilo spremljati šok tistih, ki so komaj vstopali v piramido, nad kaosom in ozko potjo. Pričakovanja o velikosti so povsem drugačna od resničnosti.
Prepoteni in nasmejani smo se vrnili iz piramide, kjer je spredaj stalo več sto ljudi in čakalo na vstop. Mi pa smo nadaljevali z dogodivščino. Še dve piramidi, s kočijo na razgled in eden izmed treh letošnjih nalivov ob slikanju. Zaključek pa pri čudoviti sfingi. Ni slabo, za prvi dan v Egiptu.
