Na OŠ Naklo smo že četrtič zapored organizirali potovanje v Maroko za mlade – devetošolce. Skupaj smo do zdaj omogočili približno 60 mladim, da so si ogledali in doživeli skrivnostno in privlačno deželo v severno zahodnem delu Afrike. Maroko že stoletja privlači Evropejce s svojo razgibano pokrajino od Sredozemlja, Atlantika, preko Rifa, Srednjega in Visokega Atlasa do Sahare na jugovzhodu in do Zahodne Sahare na jugu. Poleg tega iz Maroka prihajajo začimbe, dragocena olja (arganovo, jasminovo, aloa vera …), pisane tkanine, keramika, usnje, minerali in fosili in še bi lahko naštevali. Originalni naseljenci so Berberi (pravilno Amaziri) s svojo bogato kulturno dediščino, pomešani z Arabci in temnopoltimi prebivalci z juga. Vsi so prevzeli muslimansko vero, obstajata pa tudi krščanska in judovska skupnost.
Organizacijo atraktivnega potovanja za mlade vsakič zaupamo potovalni Agenciji Oskar, ki ima v Maroku dobre partnerje in dolgoletne izkušnje. Sami pa so našli veliko donatorjev, ki so omogočili to potovanje. Največji donator je bila Občina Naklo, ki je vsakemu namenila kar 200 evrov kot nadomestilo za letalsko karto!
Tokrat je bila ekipa zelo številčna. 18 mladih fantov in deklet in vodnica Daša. Vse dneve so v parih pisali dnevnik in poglejmo, kako so preživljali dneve v Maroku.
27.6. Tian in Maša: IZ NAKLA V MARAKEŠ
Danes zjutraj ob 3.45 smo se zbrali na parkirišču pri OŠ Naklo. Ob 4.00 smo odrinili na pot. Pot proti Italiji se je vlekla, ker smo bili nestrpni. Na postanku smo dobili dober zajtrk (prispevek očeta od Hakije – pekarna Hitri kruhek). Odpeljali smo se do letališča Treviso, kjer smo se čekirali in počakali na let. Mnogi so leteli prvič. Let je trajal 3 ure in pol, v čudovitem sončnem vremenu. Pristali smo v Marakechu in se z avtobusom odpeljali do riada Berta (riad – tradicionalni hotelček). Na poti smo spoznali tudi našega lokalnega vodnika Mohameda. Namestili smo se v sobe, se malo spočili in kasneje odšli v mesto.
Na živahnem trgu Jemaa Fna smo videli kače, opice, plesalce, pevce, pripovedovalce zgodb in čarovnike. Šli smo jest našo prvo večerjo – ribice, pečen piščanec, tajine z ovco ali piščancem, maroško solato.
Kasneje smo se družili na terasi lepega riada Berta in bolj malo spali.
28.6. Gal in Lan: IZ MARAKEŠA V ESSAUIRO
Zbudili smo se, oziroma nas je Daša, ob 7.uri. Imeli smo odličen maroški zajtrk – palačinke, svež kruh, sveže stisnjen pomarančni sok, marmelado, maslo, sir, kavo, mleko …
Ob 7.45 smo še hiteli po medini (obzidano staro mestno jedro) do avtobusa in z njim do Essauire, ki leži ob Atlantiku. Vmes smo se ustavili v koperativi Marjana, kjer pridelujejo arganovo olje. Videli smo domačinke pri delu in še sami poskusili. Skupaj dela tam kar 60 žensk. Malo po 12h smo prispeli v Essauiro, kjer sploh ni bilo vroče. V hotelskem bazenu smo se kar takoj vrgli v vodo, še preden smo sploh dobili sobe.
Popoldne smo šli fantje surfat. Za večino je bilo to nekaj novega, valovi Atlantika omogočajo ta atraktiven šport. Po dveh urah nam je večinoma že uspelo vstat na surfu in se peljati po valovih. Bilo je super! Punce pa so šle plavat v vedno hladni Atlantik.
Zvečer smo se po dolgi obalni poti odpravili v mesto. Videli smo tradicionalne modre čolne, portugalsko obzidje in trdnjavo, ribjo tržnico in festival glasbe Gnawa. Imeli smo prosti čas za večerjo (shawerma, palačinke, takosi). Videli smo zelo lep sončni zahod na obzidju in poslušali maroško glasbo.
Po prihodu v hotel smo spet skočili v bazen, za spanje pa je zmanjkalo časa.
29.6. Valentin in Nejc: OD ESSAUIRE PREKO AGADIRJA DO ADGZA
Danes smo zgodaj vstali, že ob 6.30 in hitro pojedli zajtrk, saj je bil pred nami cel dan vožnje. Prvi del poti smo prespali. Daša je rekla, da nismo zamudili prav nič. Prvi postanek je bila razgledna točka tik nad Atlantikom. Tam smo dobili sveže majhne banane, ki rastejo v Dolini banan.
Ob 10.10 smo prispeli v Agadir, kjer smo se z novo gondolsko žičnico povzpeli na trdnjavo nad mestom. Razgled je bil imeniten, pod nami je bil Atlantik z valovi in veliko pristanišče. Avtobus nas je čakal tam gori in odpeljali smo se do nakupovalnega središča, ki je bil videti tak kot v Ljubljani. Takoj smo se zapodili v Meka (Mc´Donalds).
Naslednji del poti do Talaouina smo spet prespali. Tu pa smo si ogledali predelavo žafrana. Pobirajo, sortirajo in sušijo ga le ženske, ki jih je 30 v koperativi. Nekateri smo žafran tudi kupili, saj je dober za imunski sistem telesa. Potem je sledil še zadnji del dolge poti. Peljali smo se mimo rudnika kobalta in litija. Obe kovini sta pomembni za elektronske naprave, ki jih vsi uporabljamo. Ustavili smo se še na bencinski črpalki, kjer so imeli sladoled. Ob 19.55 smo prispeli v AGDZ, v riad Itrane (kar pomeni zvezda) in takoj skočili v bazen. Večerjo smo jedli ob bazenu in po njej ponovno v bazen!
30.6. Hakija in David: OD AGDZA DO ZAGORE IN NAPREJ DO MERZOUGE
Končno smo jedli zajtrk ob 8.00 in se naspali. Potem smo pospravili sobe in naložili kovčke v avtobus. Odpeljali smo se v Zagoro (zanimivo – ime se nam sliši znano in tudi dejansko pomeni mesto ZA GORAMI, pa tu Slovanov nikoli ni bilo). Tam smo šli v bar z imenom Oscar in se pred njim fotografirali. Kupili smo si zalogo vode, se slikali pred znamenito fresko, ki označuje začetek karavanske poti čez Saharo. Ta je s kamelami trajala kar 52 dni! Naredili smo nekaj fotografij in se odpravili naprej na pot.
Kasneje smo se ustavili pri hotelu z imenom Meteorite. Privoščili smo si dobro kosilo (bruchettes ali ražnjiči), maroška solata in francoski krompirček, kot rečejo tu. In presenečenje na koncu? Ta riad ima bazen. Vsi fantje in Daša smo seveda takoj skočili vanj in se osvežili.
Na poti proti Merzougi smo obiskali še Risani in tradicionalni suk – puščavsko tržnico. Še nekaj kilometrov in že smo v Merzougi. Pri zeliščarju smo si kupili šale – vsi fantje belo-sive in punce roza. Naučili so nas, kako si jih zavijemo na glavi.
Tu je bila peklenska vročina. 44°C v senci, zato smo šli na kamele šele ob 19h.
Po uri in pol jahanja smo prispeli do kampa. Čakali so nas res lepi šotori, odlična hrana in druženje. Najprej smo rešili problem, ki je nastal med fanti, kasneje pa smo uživali noč v Sahari.
1.7. Sara D.: DAN V SAHARI
Danes smo se zbudili ob 6.10, da smo si lahko ogledali sončni vzhod v Sahari. Seveda ne vsi, eni so ga prespali. Danes ima naša prijateljica Veronika rojstni dan in voščili smo ji že ponoči. V velikem šotoru smo imeli zajtrk, ki nas je vse presenetil, kajti bil je bogat kot v hotelu, še nutelo smo dobili in palačinke, pa pomarančni sok in vse druge dobrote.
Jahanje kamel je bilo zabavno in udobno. Naredili smo veliko lepih fotografij. Po prihodu iz sipin smo se odpeljali v riad Dar Tafouyt (to pomeni Hiša sonca). Še preden smo dobili sobe, smo že poskakali v bazen. In tam uživali celo dopoldne.
Okoli 15h smo odšli v vasico Khamlia. Ta je še bolj južno in globje v Sahari. Tam smo šli najprej v restavracijo Nora in dobili berbersko pizzo, mmmm, zelo dobra je bila. Jedli smo sadje in seveda smo si privoščili Coca Colo. Daša je rekla – ena na dan odganja probleme stran. Bo že res, saj nihče ni zbolel celo pot.
Po kosilu smo šli k družini potomcev črnih sužnjev. Igrajo glasbo Gnawa in tudi za nas so naredili pravi koncert. Igrali so na afriške bobne in posebne kitare in nas pripravili do tega, da smo vsi zaplesali in noreli. Bilo je res dobro! Kasneje smo šli še enkrat k zeliščarju, kupili smo različne začimbe in dragocena olja. Potem pa spet v bazen, večerja in tekma!!!
Žal so nas Portugalci premagali in malce žalostni smo šli spat.
Še to – čez dan je bilo v senci 45°C!
2.7. Sara T. in Anže: OD MERZOUGE DO AIT BEN HADDOUJA
Naš dan se je začel ob 7.45. Pojedli smo dober zajtrk in se odpravili na pot. V Riadu Dar Tafouyt bi lahko še ostali en dan!
Prvi postanek je bila kamnoseška delavnica. Videli smo različne fosile in izvedeli mnogo novega. Naslednji del poti do Todre smo prespali. Potem smo brodili po reki Todri, fantje so se v njej tudi osvežili. Hodili smo po oazi, po vrtičkih, ki rastejo pod palmami in oljkami. Prišli smo do restavracije Ayour in si privoščili kosilo. Z avtobusom smo se peljali naprej in prišli do razgledne točke. Povzpeli smo se do ogromne skale, okoli katere je narejena razgledna stezica. Kmalu smo se ponovno ustavili, tokrat v Dolini vrtnic, kjer smo videli, kako proizvajajo rožno olje za parfume, mila, kreme. Tu smo fantje občudovali nože hanjarje, dekleta pa kozmetične izdelke.
Zvečer smo prišli do hotela Kasbah, pojedli večerjo in utrujeni zaspali.
Še to: zvečer je dobila Veronika tortico za rojstni dan!!! Bila je zelo dobra.
3.7. Klara U. in Nejc U.: AIT BEN HADDOU – MARAKEŠ
Učiteljica Daša nam je ponoči vzela telefone, da smo sploh malo spali, zato je zjutraj potrkala na vrata in nas zbudila. Nekateri so poskakali v bazen, prav vsi pa smo si privoščili zajtrk ob bazenu. Ob 9h pa smo se odpravili na pot, ki nas je peljala skozi prečudovito gorovje Atlas.
Ustavili smo se na najvišji točki – 2260 m. Tam je bil res lep razgled na visoke vrhove okoli nas. Voznik Abdu nas je popeljal na postanek, kjer smo se malo okrepčali. Tam smo tudi našim trem sodelavcem – Mohamedu (izjemni vodnik), vozniku Abduju in asistentu Baderju izročili napitnine, ker so bili res dobri do nas.
Pot do Marakeša smo izkoristili za karaoke in poslušanje glasbe. Bilo je res veselo.
V Marakešu smo se najprej ustavili pri Starbucks cafeju. Fantje so šli po športnih trgovinah, dekleta pa smo si privoščile jave. Potem nas je Abdu peljal ponovno v riad Berta, kjer smo si malo odpočili. Ob 17h pa smo šli spet na Jemma Fna. Najprej smo obiskali trgovinico z arganovim oljem, kjer nam je lekarnar v lepi slovenščini predstavil izdelke. Bil sem zelo presenečen!! Pravzaprav smo bili vsi presenečeni. Po kratkem prostem času smo odšli na večerjo v zelo fino restavracijo – na prijetno teraso na vrhu stavbe. Postregli so nam s samimi imenitnimi jedmi, med njimi tudi PASTISHA – jed iz piščanca, pečenega krompirčka in kot lazanja zapečena v pečici s sirom in bešamelom. Pa seveda solata, sladica …
Po večerji smo se vrnili v hotel, kjer smo si privoščili še zadnje druženje na terasi.
4.7. Daša: POVRATEK DOMOV
Že dan prej so mi mnogi rekli: »Kako hitro minevajo dnevi, en teden nazaj se je vse začelo počasi, zdaj pa … a lahko še malo ostanemo?«
Ob 3h smo se zbudili in kar hitro odšli na letališče. Tu smo imeli malo problemov s prtljago, saj so bili uslužbenci zelo striktni in so od petih zahtevali doplačilo, ker je bil kovček malo prevelik. Moje posredovanje ni bilo uspešno. Edina tolažba je bila, da se je to dogodilo tudi številnim drugim potnikom.
Polet je potekal mirno in lepo in ob 11.10 smo pristali. Že nas je čakal avtobus in odpeljal do Nakla.
ZAKLJUČEK:
Z našim potovanjem po Južnem Maroku sem bila izjemno zadovoljna. Prav vse cilje smo dosegli in presegli, videli več in doživeli več, kot je bilo načrtovano.
Skupina je bila zares izjemna! Zelo sem ponosna nanje. Skoraj brez problemov, nobenega nerganja ali solz ali nesporazumov. Enega smo sicer imeli, a smo ga uspešno rešili. Res … bilo je krasno.
Hvala Agenciji Oskar za čudovito pripravljeno potovanje in dobro ceno, hvala vsem donatorjem, hvala občini Naklo, ki vedno pristopi za mlade. Taka izkušnja je neizmerna! Mladi so radi šli, videli veliko novega in drugačnega in se še raje vrnili domov. Tako potovanje nauči mladega človeka spoštovanja – tako do ljudi, svojih bližnjih, družine, prijateljev kot tudi do drobnih stvari, odnosa do hrane, do raznih malih uslug, ki smo jih bili deležni.
Nihče ni zbolel, vsi so se držali navodil, pili dovolj vode, počivali, se zaščitili pred soncem, dobro smo jedli!
Vsekakor smo se imeli odlično!!
Skupaj s člani »Maroko team« zapisala vodnica Daša
