Piše: Iztok Mervič
Ko slišimo za favelo, nas najprej kar malo strese. Površne zgodbe so polne negativnih stereotipov – revščina, bolezen, mamila in kriminal. Vendar je v resnici to samo ena plast zgodbe. Oskarjevce nas zanima tudi druga, zato smo šli na obisk v največjo južno ameriško favelo – slavno Rocinho v Riu de Janeiru.
Favela, izraz za južnoameriško mestno četrt z revnim prebivalstvom, buri našo domišljijo. Preveva nas s strahospoštovanjem in v nas zbuja radovednost, da bi pokukali, kako ljudje tam živijo. Na splošno velja, da se je brazilskih favel potrebno izogibati, saj je kriminal tam stalnica. Res so lahko nevarne, ko se začnejo boji med tolpami preprodajalcev mamil ali ko tja vdre do zob oborožena policija. Vendar so te tolpe le odstotek ljudi, ki tam živijo. Vsi ostali prebivalci favele so ljudje, ki trdo delajo od zore do mraka, za minimalno plačo, da bi preživeli sebe in svoje družine. To so najpreprostejši in najprijaznejši Brazilci. Ljudje, ki jim socialne in politično-zgodovinske okoliščine zapirajo vrata pred lepšo prihodnostjo, zato druge izbire kot živeti v faveli praktično nimajo. Socialno-ekonomska zgodba Brazilije je dolga in kompleksna, zato o tem morda ob kakšni drugi priložnosti.
Zgodba o nastanku favel sega v prva desetletja prejšnjega stoletja, ko so se s trebuhom za kruhom v velika mesta začele zgrinjati obubožane množice podeželskih migrantov, iskalcev boljšega življenja. Poleg njih so v teh mestih živele prve svobodne generacije potomcev sužnjev (Brazilija je suženjstvo odpravila šele kot zadnja v celotni Latinski Ameriki, l. 1888). Skupaj so predstavljali nekvalificirano in neizobraženo delovno silo, ki si ni mogla privoščiti dostojnih domovanj, zato so jih ilegalno delali tam, kjer so že živeli kakšni reveži pred njimi. Tam jih ni nihče preganjal, drug ob drugem so si postavili dom in favele so rasle kot gobe po dežju. V primeru Ria de Janeira – revnejši kot si, višje na griču imaš svojo skromno domovanje. Katerikoli grič v Riu pogledaš, skoraj na vsakem bo favela. Več kot 1000 jih je v mestu in v njih živi več kot 60% prebivalcev, torej skoraj 8 milijonov ljudi.
Rocinha, ena najbolj znanih favel v Riu de Janeiru in tudi na svetu, je osupljiv dokaz zapletene dinamike brazilske urbane pokrajine. Ugnezdena je v živahni mestni pokrajini in je kompleksen mikrokozmos brazilske urbane resničnosti. Je obsežno barakarsko naselje, ki kljubuje preprosti kategorizaciji. Rocinha je dom približno 200.000 prebivalcev, uradno je celo največja favela v Južni Ameriki. Njena zgodba pa je mešanica močnih protislovij. Rocinha leži med bujnimi hribi in gleda na bleščeče plaže Copacabana, Ipanema, Barra da Tijuca … Tam spodaj v dolini živijo bogataši in srednji sloj – kar je za delavski razred, ki živi v favelah, enako kot bogataši. Socialne razlike so namreč gromozanske, z delavsko plačo (cca 250 eur) namreč pri evropskih cenah, ki vladajo v Braziliji, niti pod razno ne moreš dostojno preživeti.
Ena najbolj osupljivih značilnosti Rocinhe je njena arhitektura. Hiše, naključno zložene po strmih pobočjih, so pogosto pobarvane v živahne barve, ki ustvarjajo pisan kontrast bujnemu zelenju in modrini Atlantskega oceana v ozadju. Ozke, vijugaste uličice prečkajo favelo in vsak kotiček pripoveduje edinstveno zgodbo o odpornosti in iznajdljivosti. Te strukture, navidezno kaotične, a genialno zasnovane, so dokaz prilagodljive iznajdljivosti prebivalcev Rocinhe. Višje ko si v doma, težji je dostop in ni druge, kot da greš po strmih stopnicah vsak dan gor in dol, gor in dol… To smo izkusili tudi Oskarjevci in jo dodobra prečesali, praktično od vznožja do vrha in nazaj. Peš. Tako kot to počnejo lokalci. Po poti so nas vsi vljudno pozdravljali, se želeli z nami rokovati in nam želeli dobrodošlico. Prav nasprotno od tega, kar človek pričakuje – da na vsakem koraku preži oborožen tolovaj, ki nas bo napadel in oropal. Tukaj velja, da si pred favelo najbolj varen – v faveli.
Mi Rocinhe nismo obiskali površno, tako kot jo večina obiskovalcev, ki najamejo instant pol-urne oglede favele v džipih. Ker imamo v Rocinhi že dolga leta prijatelja Leota, ki je tam rojen in pozna skorajda vse, ki jih srečamo na ulici, si v njegovem spremstvu lahko privoščimo poglobljen in umirjen obisk. Stereotipi hitro začnejo padati. Ob vznožju Rocinhe je banka, šola, zdravstveni dom, po glavni cesti vozi avtobus. Vendar, ko zabredeš globlje vanjo, pokaže svojo temnejšo plat – neustrezne higienske razmere, kaotično električno napeljavo, nezadostne življenjske pogoje … Tudi znotraj favele so prisotne socialne razlike. Globoko v njej se skriva ostra resničnost revščine, neenakosti in odsotnost osnovnih storitev. Pomanjkanje uradne infrastrukture, zdravstvenega varstva in izobraževalnih možnosti za mnoge njene prebivalce poudarja vztrajne izzive, s katerimi se soočajo številne marginalizirane skupnosti v Riu.
V središču njene zgodbe so lokalni prebivalci. Prihajajo iz različnih okolij in v skupnost prinašajo svoje edinstvene tradicije in kulture. Glasba, umetnost in ples so bistveni elementi življenja v Rocinhi, favela pa je ustvarila priznane glasbenike, umetnike in športnike, ki so pomembno prispevali k brazilski kulturi. Zlasti samba ima globoke korenine v Rocinhi, saj številne šole sambe izvirajo iz favel. Prihodnost Rocinhe je zapletena in negotova. Čeprav je bil na nekaterih področjih dosežen napredek, ostajajo izzivi revščine, nasilja in omejenega dostopa do osnovnih storitev. Vladne pobude se še naprej soočajo z ovirami, občutljivo ravnovesje med varnostjo in človekovimi pravicami pa ostaja sporno.
Rocinha predstavlja tako trajni duh brazilskih marginaliziranih skupnosti kot nenehni boj za premostitev vrzeli med bogato mestno pokrajino Ria de Janeira in neformalnimi naselji, ki se držijo njegovih pobočij. Favela je s svojimi očarljivimi razgledi in zapletenimi zgodbami simbol širše zapletenosti, ki opredeljuje urbano življenje v Riu in v resnici v mnogih mestih po vsem svetu. Služi kot živahen opomin, da so skupnosti, kot je Rocinha, kljub izzivom polne ljudi, ki so vzdržljivi, iznajdljivi in ponosni na svojo bogato kulturno dediščino in prispevke brazilski družbi.
