Zakaj po Sloveniji z Oskarjem in Oskarjevimi vodniki?
Piše vodnik: Bojan Grošelj
Pred dnevi sem dobil vabilo na Oskarjevo izobraževanje na temo vodenje Slovenije. Hja, Slovenija, saj mi je znana, da ne rečem poznana. Ampak radovednost je bila prvi namig, sledila je želja po novem spoznanju in tudi snidenju s kolegicami in kolegi vodniki. Ob zavedanju, da iz Oskarjevih izobraževanj vedno pridem-o bogatejši za novo izkušnjo, spoznanje in da vedno ozavestimo že znano, sem se z veseljem prijavil.
Eden od Oskarizmov pravi: »Pričakovanja ubijajo doživetja«. Med prijetno hojo v klanec do prizorišča izobraževanja sem si to vprašanje večkrat zastavil … Slovenija, kaj pa lahko izvem … ampak, ker nam Oskar vedno pripravi odlično izobraževanje, sem si dejal … pustimo se presenetiti.
Že kmalu po začetku izobraževanja mi je bilo jasno – kot tudi mojim kolegom in kolegicam – da o Sloveniji, čeprav smo tu doma, vemo manj kot o deželah, ki jih vodimo. Kar nenadoma je bilo vse novo … počutil sem se kot Sokrat, ki je izjavil: »Vem, da nič ne vem«. In tako se je začelo delo, na trenutke bolj garanje kot le delo. Sledile so teme: geografija, zgodovina, mikro regije, vodenje travnika, vodenje gozda, potovalni načrt in še in še. Ko smo po skupinah vse to obdelovali, smo si bili enotni: kako je lepa ta naša dežela! Že travnik je mesto za nešteto zgodb, tu pa je še gozd, duhovnost, kultura, zgodovina, etnografija! Slovenija je dežela zgodb.
Iz poglavja v poglavje smo nadgrajevali osvojena znanja in iz misli »saj Slovenijo poznam« smo prišli do spoznanja »Slovenijo želim pobližje spoznati«. To je bil, vsaj za mene, velik miselni preskok in z veseljem bom vse znanje pretočil med svoje sopotnike na potovanjih po Sloveniji in se tako ozaveščen, radovedno in željno naprej učil.
Izobraževanje je bilo zelo dinamično. Učilnica in narava sta si nas podajale. Delali smo v skupinah, čeprav vsi vodniki, smo vstopali vsak s svojo vizijo, različnost smo združili v zadane naloge in bili na koncu kot eno. Drugačnost, povezanost, sodelovanje in strmenje k viziji in skupnemu cilju, so lastnosti, ki krasijo vodnike Agencije Oskar.
Dva dni je trajalo izobraževanje, tako rekoč od »zore do mraka«, vmes je bilo tudi veliko smeha, pozitivizma, optimizma. Na koncu smo spoznali, da je Slovenija resnično lepo dežela, ki se na Oskarjev način sopotniku prikaže na drugačen, a zanimiv način. To je bil eden od ciljev izobraževanja. Zdaj smo bogatejši za novo izkušnjo.
In čisto za konec: Hvala Oskar, hvala Vesna (odlično kuhaš), hvala Maruša, hvala Boris za vse in hvala vodniki AO. Skupaj ustvarjamo najboljše zgodbe, tudi doma!
Več: Oskar Slovenija
